This manual ('Together We Can: Tools For Open Discussions About Stigma And Discrimination In Mental Health') offers some ideas for starting a conversation about stigma and discrimination in mental ...health. Its structure enables everyone to organise dialogues in various communities: at home, at school, in the workplace, among friends, etc. The manual is designed for everyone who strives to reduce stigma and discrimination through an open discussion. It is aimed at concrete action, at change. The booklet comprises two parts. The first part combines the lived experience of stigma and discrimination by people with mental health difficulties, on the one hand, and informed knowledge on the issue by the research group of the OMRA programme, on the other hand. This part further brings an explanation of the terms stigma and discrimination, and their relationship, as well as how both phenomena impact our wellbeing and behaviour, and what meaning is ascribed to them by various communities.
V članku avtorici obravnavata estetsko posebnost zdajšnjega Sarajeva in pokažeta, kako čas ustvarja družbeni odziv na vizualno kakovost prostora. Ob upoštevanju preobrazbe mestne krajine z vidika ...preoblikovanja identitete povojnega Sarajeva proučujeta senzorični stik ljudi z mestnim okoljem v povezavi s travmatičnimi dogodki in spreminjajočo se realnostjo, ki jo vsiljuje globalizacija. Njuna hipoteza je, da okoljsko estetiko povojnih mest določa travmatični spomin na fizično in socialno uničenje. Raziskava daje vpogled v različne teoretične razprave o spremembah vizualnega jezika in estetske kakovosti mestnega prostora v povojnem Sarajevu ter predstavi pojem urbanega spomina in njegovo vlogo pri oblikovanju estetske izkušnje v povojnih mestih. Končne ugotovitve kažejo, da lahko arhitekturni ostanki ali razvaline v mestnem tkivu namesto nestabilnih enot postanejo gonilo kontinuitete. Avtorici na koncu sprejmeta nedokončanost v prostoru kot pozitivno vrednoto in odstira nov pogled na igrivo eksperimentiranje, ki lahko izboljša estetsko izkušnjo toge in monotone mestne podobe.
V članku se osredotočamo na izkušnje in doživljanja hendikepa, politik sa- morazumevanja ter življenjskih načrtov in apsiracij študentov in študentk z ovirami. Opiramo se na rezultate ...kvalitativne raziskave študentov in študentk z ovirami, ki študirajo na različnih fakultetah Univerze v ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študentje in študentke z ovirami zmožnosti za preoblikovanje svoje identitete, ki ne sestoji iz doživljene ovire, temveč je neodvisna od nje in je sposobna sprejeti oviro kot realnost svojega življenja, ne da bi zato izgubila lastni smisel življenja in življenj- ske načrte. Ta izkušnja je pomemben del v oblikovanju identitet oviranih ljudi in prav proizvedena družbena izkušnja ljudi z ovirami krepi njihovo sebstvo ter proizvaja tudi nove odgovore in izzive na sodobne dileme oblikovanja identitet in identitetnih politik.
V članku se osredotočamo na izkušnjo doživljanja kronične bolezni in soočanja z njo. Zanimalo nas je, kako se oblikujejo bolnikove strategije soočanja z boleznijo in od katerih dejavnikov je ...odvisen stil prilagajanja bolezni. Opiramo se na rezultate kvantitativne in kvalitativne raziskave bolnikov s kronično revmatično boleznijo. Rezultati raziskave kaežjo, da obstajata različni skupini bolnikov, ki se razlikujeta po stopnji udeležbe v socialnem svetu, po načinu reševanja težav in po prilagoditvi življenjskega stila na bolezen. Naklo- njenost družbenega okolja in empatičen odnos z bližnjimi bistveno pripomorejo k uspešni prilagoditvi bolnika na bolezen.
The study examines if and how social workers' personal experience with violence in the family relates to their professional responses to children's exposure to domestic violence and physical abuse. ...Four case vignettes depicting situations of physical child abuse and of children witnessing abuse of their mothers were responded to by 106 Slovene social workers. Their ratings of perceived risk to the child, responsibility for endangerment of the child and support for a range of interventions were correlated with their self-reported frequencies of receiving corporal punishment, witnessing father's violence against mother and experiencing violence from a husband/intimate partner in their private lives. While corporal punishment in social workers' childhoodswas linked to favouring children's protection, social workers' histories of intimate partner violence were associated with perceiving lower risks to children exposed to domestic violence and physical child abuse. Social workers who had personally experienced violence from their parents and intimate partners were most reluctant to suggest shelter for battered women and children, parent counselling, or notification to the police. The results highlight the importance of addressing the influence of personal experiences of violence on professional judgements, through supervision and other programmes supporting quality in social work with children exposed to violence in their families.