Povijest Like, kao i ostalih krških krajeva naših prostora, obilježena je teškim životom. Ovaj rad analizira trendove nupcijaliteta, fertiliteta i mortaliteta u sedam katoličkih župa Srednje Like i ...dvije župe Podgorja u razdoblju od 1740. do 1858. godine. Također, dobiveni podatci koriste se kako bi se promotrilo kako je Srednja Lika proživjela dva krizna perioda na razini cijele Europe – osamdesete godine 18. stoljeća i period nakon kraja Napoleonskih ratova (1815. – 1818.). U oba perioda, sinergija društveno-političkih specifičnosti i ekstremnih vremenskih uvjeta djelomično uzrokovanih erupcijama vulkana doveli su do pojave široko raširenih gladi. Situacija u ličkom društvu u navedenim vremenima veoma je suprotna. Osamdesete godine 18. stoljeća jako pogađaju Srednju Liku što potvrđuju i ogromni skokovi mortaliteta te padovi nupcijaliteta te je tijekom cijelog desetljeća prirodni prirast negativan u promatranim župama. Razdoblje nakon Napoleonskih ratova također pogađa ličko društvo, ali ni približno onako žestoko kao što pogađa mnoge krajeve Europe ili neke druge krajeve Habsburške Monarhije. Analiza cjelokupnih trendova potvrđuje kako je Srednja Lika u drugoj polovici 18. i prvoj polovici 19. stoljeća demografski tipično predindustrijsko društvo karakterizirano velikim natalitetom i velikim mortalitetom, pogotovo djece.
Hrvatska franjevačka provincija sv. Ćirila i Metoda od 2011. godine sustavno obrađuje građu svojih knjižnica, ponajprije najvrijednije zbirke, prema međunarodnim standardima (ISBDM) primjenom ...suvremenih informatičkih i komunikacijskih tehnologija. Time su podatci o toj građi odmah nakon obrade dostupni javnosti u elektroničkome mrežno dostupnome katalogu Provincije (http://193.198.235.162). Zbirka stranih rijetkih knjiga 16. stoljeća u
knjižnici Franjevačkoga samostana u Krapini je brojem jedinica (85), odnosno naslova (98) djela, malena, ali svojim sadržajem zanimljiva i predstavlja svojevrstnu rijetkost. Ovaj rad donosi katalog te zbirke i komentare o autorima, drugim sudionicima u stvaranju te građe
kao i o samoj građi. U Zbirci se uz tri Biblije (1515., 1527. i 1569.), građu koja tumači biblijske tekstove (T. Graminaeus, B. Pererius), odnosno duhovnu literaturu tematski povezanu s biblijskim (novozavjetnim) tekstovima (J. Perion, L. Granatensis, V. Bruno, G. Pico dela Mirandola, J. C. Gerson), kao i onu namjenjenu vjerničkome puku na njemačkome jeziku (Hans von Leonrodt, Otto von Passau), nalazi i znatan broj naslova filozofsko-teološke i temeljne teološke tematike (F. Titelmans, P. da Fonseca, J. Duns Scot, T. Golius, P. Canisius, G. Witzel, Innocentius III. papa, Defensor de Liguge, J. de Combes, B. Claravallensis, T. Hibernicus), kojoj treba dodati brojem naslova dosta opsežnu podgrupu tiskovina protureformacijske tematike (P. de Soto, J. Maier von Eck, T. Stapleton, R. Bellarmino, G.
B. Confalonieri, J. de Damhouder, Tridentinski sabor), među kojima je i djelo švicarskoga reformacijskog teologa (S. Castellion), protivnika Calvina i njegove vjerske netolerancije, te građa pastoralnoga karaktera (propvijedi, priručnici, životi svetaca) brojnih autora (Pelbartus de Themeswar, A. Broicky a Koenigstein, Haimo von Halberstadt, C. Musso, Johannes de Segovia, T. Stapleton, F. Diez, Luis de Granada, F. Incarnato, H. Savonarola, J. de Voragine). Građa s povijesnom tematikom malobrojna je (Herodot), kao i građa iz područja medi cine (Realdi Columbi chremonensis ... De re anatomica libri 15., Paris, 1572.). Filologija i leksikografija zastupljene su s tri primjerka izdanja rječnika A. Calepina (1510. – 1513., 1558., 1590.). Svojevrsna osobitos te zbirke je znatan broj naslova iz područja latinske književnosti: antičke (Publije Ovidije Nazon) i daleko veći broj pjesničkih radova različitih novolatinskih pjesnika iz Šleske, Saske (Lužica) i Češke: N. Reusner, J. Wanckel, J. Cyaneus, H. C. von Teufel, B. Praetorius, J. Vyver, H. Arconatus, S. Frenzel, J. Carolides, N. Bets, K. Rittershausen, S. Radeschinsky, A. T. Langenhardt, G. Volckart, B. Martinovsky, H. Buchner, L. Pollio, J. Heidenreich, H. Treutler, I. Maior, L. Schwartzmaier, T. Fischer i drugi, kao i stihovi engleskoga Irca (W. Quin). Ta je građa sačuvana u istoj zbirci, iako su autori pripadnici različitih reformacijskih denominacija. Neki primjerci građe iz te zbirke imaju u katalogu poveznicu s digitalnim oblikom istoga naslova u nekoj od europskih baza podataka. Zbirka stranih rijetkih knjiga 16. stoljeća u knjižnici Franjevačkog samostana u Krapini još je jedno svjedočanstvo višestoljetne kulturne tradicije maloga grada Krapine i Hrvatske, zemlje bogate europske kršćanske kulture i uljudbe.
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
O knjigah: J. Jesenko, Zemljepis za prvi razred srednjih šol. — J. A. Rožek, Latinsko-slovenski slovar. — A. Senekovič, Fizika. — V. Kermavner, Slovensko-latinske vaje za III. in IV. razred. — J. ...Čebular, Fizika za nižje gimnazije, realke, učiteljišča
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
