Metafore imajo moč strukturiranja naših zaznav in razumevanja, njihova večkratna uporaba v medijskem diskurzu pa lahko vpliva na ustvarjanje bralčevih negativnih sodb. To medijsko orodje je izjemno ...močno pri spreminjanju ideoloških prepričanj in sistemov, saj lahko medijska obravnava ranljivih skupin globoko ukorenini negativne implikacije in negativna stališča do teh ljudi. Kljub temu, da so na to problematiko opozarjale številne študije, se nehumana obravnava ranljive skupine beguncev ni spremenila, čeprav je minilo že kar nekaj let od začetka begunske krize leta 2015. V prispevku kvalitativno analiziramo poročanje o beguncih od junija do septembra 2018 v treh angleških spletnih časopisih: The Guardian, The Telegraph in The Independent. Analizirali smo 30 naključno izbranih člankov, ki so poročali o različnih dogodkih v zvezi z begunci in begunsko krizo. Namen te analize je ugotoviti, kako so o različnih dogodkih v tem časovnem obdobju poročali omenjeni angleški časopisi ter katere metafore so pri tem najpogosteje uporabljali. Rezultati kažejo, da so medijska poročila še vedno negativno obarvana in da se negativne metafore še vedno uporabljajo. Poleg široko razširjene vodne metafore, so se pojavljale tako vojne metafore kot tudi metafore, ki opisujejo begunce kot živali in kot blago oz. predmete. Označevanje in prikazovanje beguncev kot grožnje je zelo nevarno, saj se na ta način razvijajo in spodbujajo negativne družbene podobe ter tudi legitimizirajo zatiralske nacionalne prakse. Raba nestrpnega jezika lahko povzroča negativne podobe beguncev v javnosti, hkrati pa spodbuja ksenofobijo, marginalizacijo in diskriminacijo, zato bi bilo treba retoriko o beguncih in begunski krizi čimprej spremeniti.
Metafora je teoretski problem, ki že dolgo presega meje lingvistike in je tako predmet različnih filozofskih, psiholoških, antropoloških idr. razprav. V lingvistiki je bila metafora dolgo predmet ...raziskav v retoriki, posebno mesto je dobila v strukturalni lingvistiki, prisotna pa je tudi v različnih pragmatičnih, kognitivnih in besedilnih analizah. V prispevku je v ospredju analiza metafore z lingvističnega vidika, in sicer glede na njeno slovnično oziroma sintaktično strukturo (enobesedne metafore/metaforične besedne zveze, in praesentia/in absentia itn.), pomensko polje (in s tem povezan semantični transfer) ter stopnjo konvencionalnosti (na lestvici med inovativnimi in leksikaliziranimi metaforami). Primere smo zbrali v nekonvencionalnem korpusu: v spletni bazi Razvezani jezik. Gre za slovenski kolaborativni slovar, kjer lahko govorci prosto prispevajo nove besede (formalne neologizme) ali nove pomene že obstoječih besed (semantične neologizme) in je z vidika inovativnosti zato še posebej zanimiv. Rezultati raziskave kažejo, da so v korpusu najpogostejše živalske metafore, prav tako najdemo relativno veliko število reifikacijskih metafor, ki slonijo na metaforični zamenjavi živega bitja z neživim predmetom. Prisotne so tudi fitomorfne oziroma rastlinske metafore, antropomorfne pa so redke. V omenjenih kategorijah najdemo metaforične izraze za karakterne oznake oziroma vedenje ljudi, za dele človeškega telesa, človeška dejanja in splošnejše oznake. Razvezani jezik poleg velikega števila konvencionalnih, leksikaliziranih metafor vsebuje tudi inovativne, t. i. žive metafore, ki vzpostavljajo nove pomene, in zdi se, da je prav beleženje teh rab še posebej pomembno za nadaljnje raziskovanje.
Prispevek obravnava dinamiko rabe metafor vode v begunskem diskurzu, kot se kaže v nemški različici Wikipedije. Prosta enciklopedija omogoča analizirati dinamiko rabe metafor na edinstven način, in ...sicer s primerjavo redakcij nekega članka v povezavi s komentarji na diskusijskih straneh. Teoretični okvir za analizo metafor vode v analiziranem fragmentu begunskega diskurza predstavlja diskurzno lingvistična analiza, ki se izhajajoč iz Foucaultove tradicije pojmovanja diskurza osredotoča na transtekstualne jezikovne vzorce, in sicer tako na njihovo sistematičnost in kontekstualno rabo kot tudi na njihovo dinamiko. Rezultati študije kažejo, da metafore vode tudi v analiziranem fragmentu begunskega diskurza nemške Wikipedije igrajo pomembno vlogo pri perspektivizaciji beguncev in tvorijo raznoliko metaforično polje. Upad njihove rabe med izgradnjo članka na izpostavljenih delih opisnega besedila gre povezati s konsenzom o občutljivi rabi verbalnih metafor vode v begunskem diskurzu, ki se vzpostavi na diskusijskih straneh. Njihova pogosta zastopanost v citatih kaže na nekritično reprodukcijo metafor iz medijev. Vizualne metafore vode niso tematizirane v metajezikovni razpravi in ne fluktuirajo, kar kaže na ozko dojemanje problematičnosti vodnih metafor v opazovanem fragmentu. Rezultati raziskave z več vidikov pomembno dopolnjujejo dosedanje raziskave metafor v medijskem begunskem diskurzu.
Il saggio ricostruisce l’antichissima tradizione degli ‘adynata’ astronomici, in cui l’osservazione dei fenomenti astrali derivata dalla scienza diventa strumento espressivo della sofferenza d’amore. ...Dopo un sintetico excursus dall’antichità greca e latina al Seicento, il saggio si focalizza su due autori che sembrano rifarsi a questa lunga tradizione: Baudelaire e Proust. Nel primo l’immaginario astrale è presente soprattutto nei “poèmes en prose” dello Spleen de Paris, dove troviamo le immagini di due eventi ritenuti impossibili: il sole nero e la luna strappata dal cielo dalle maghe tessale. La poetica del secondo, che pur non cita mai esplicitamente questi due ‘adynata’, si serve, nella Recherche, di un immaginario astrale diffuso: anche qui, come in Baudelaire, la perdita dell’oggetto, e il senso di im-potenza che questa ingenera, è la causa scatenante della ferita d’amore ma anche delle possibilità creative dell’artista.
U ovom radu prikazuje se svjetlo/-ost kao model i paradigma koja omogućuje mišljenje i govor o najkompleksnijim pitanjima poput onih o Bogu, svijetu, istini, bitku i biću, čovjeku, smislu, dobru i ...zlu... Već iz posve kratkog spomena ključnih pojmova u povijesti filozofije, ali i teologije i umjetnosti, razvidna je enormna važnost ove bazične metafore svjetla za stvaranje naše slike svijeta i mogućnosti govora o njoj. Hans Blumenberg svoju prvu raspravu o metaforologiji upravo posvećuje ovoj prevažnoj metafori svjetla, uvodeći pojam „apsolutne metafore“ za one metafore – slike koje se zbog svoje obuhvatnosti i bogatstva smisla nikako ne mogu prevesti u nikakve doslovne izraze i pojmove. Cijela zapadna misao prožeta je svjetlom. Pojmovi istina i svijet iz naslova ovog rada izravno se povezuju u pojmu svjetla (svjetlosti), jer istina sja i pokazuje se (illuminatio), a svijet je već etimološki vezan uz riječ „svjetlo“.U završnome dijelu rada autori prikazuju i manifestaciju svjetla u gotici, što zasigurno predstavlja i određenu refleksiju srednjovjekovne teologije svjetla u arhitekturi.
In this article the author considers Light as a model and paradigm that we use when thinking and speaking about the most difficult issues such as about God, World, Truth, Being, Man, Sense of the World or Life, Good and Evil... If we make only a very short overview of the basic concepts in the history of philosophy, theology and art, obviously the importance of the light-metaphor arises already by the (implicate) construction of our worldview and any possibility to talk about it. Hans Blumenberg in his first study about metaphor analyses the metaphor of light and introduces the concept of “absolute metaphor” for the kind of metaphors that, because of their encompassment and the richness of the sense and meaning, can never be “translated” into the literal expressions and concepts. We can see the metaphor of light everywhere in our western thought. And the concepts Truth and the World in this title are both connected with the concept of Light, because truth is shining and shows itself (illuminatio), and the word “svijet” (“world”) in Croatian comes etymologically directly from the word (adjective) “svijetao” (bright, light).In the last part of the article we present the role of light in the Gothic architecture, that reflects the relation between theology and light in the Middle Ages.
Većina istraživanja о razumijevanju metafora kod govornika stranog jezika usredotočena je na konvencionalne izraze (npr. Littlemore i sur. 2011; Mashal i sur. 2015; Werkmann Horvat i sur. 2021b; ...Citron isur. 2020), dok se razumijevanju kreativnih metaforičkih izraza nije pridavalo mnogo pozornosti (osimnpr. Jankowiak i sur. 2017). Ovaj rad istražuje kako govornici stranog jezika na različitim razinama znanja razlikuju kreativne metafore koje su lakše ili teže za razumjeti. Korišten je zadatak čitanja vlastitom brzinom u kombinaciji s prosudbom smislenosti, a testirane su dvije skupine sudionika: govornici engleskog kao stranog jezika s niskim/srednjim i govornici s naprednim znanjem. Zabilježeno je vrijeme čitanja u različitim područjima rečenice i odgovori na prosudbe о smislenosti o tome imaju li pročitane metafore smisla. Rezultati pokazuju da napredna skupina govornika više prosud strok signuje da kreativne metafore imaju smisla, no u slučaju vremena čitanja razina znanja nema značajan efekt na razumijevanje različitih vrsta metafora. Na temelju izostanka interakcije izmed strok signu skupina i vrste metafore može se zaključiti da se dio vještina potrebnih za razumijevanje metafore prenosi iz prvog jezika, med strok signutim, rezultati prosudbe smislenosti pokazuju da napredna skupina značajno više prosud strok signuje da kreativne metafore (bez obzira na težinu) imaju smisla. Ovo ukazuje da s naprednim poznavanjem jezika, dolaze i bogatiji semantički prikazi koncepata u mentalnom leksikonu pa napredni govornici lakše aktiviraju značajke koncepata koje je inače teže aktivirati.
This article aims at comparing the coronavirus metaphorical image in the online media of China and the Russia. Metaphor is viewed as a cognitive frame within the discourse. The study was conducted on ...750 and 1000 headlines and leads of news reports about the coronavirus for the Chinese and Russian language. The results show that the virus image is based on similar metaphorical models, but the quantitative analysis of metaphors and metaphorical entailments indicate significant differences in the virus image that media creates. The coronavirus image in the PRC media mainly represents as an enemy which should be fought, and can be defeated, what helps to cool down public opinion. The Russian media discourse treats the coronavirus as a surprise enemy that is dangerous, and it is not clear “how it can be won”.
EATING and DRINKING in Afrikaans - a lexical semantic study This article reports on a cognitive semantic, corpus-based investigation into the semantics of eating and drinking in Afrikaans. It is part ...of a bigger research project on these concepts and builds on research by Taljard and Bosman (2014) on cross-linguistic variation between Northern Sotho and Afrikaans metaphors for eating, by also including metaphors for drinking in the analysis. The current article has as its focus the semasiological network of verbs in the word fields of eating and drinking and involves more than metaphor identification, although it is undoubtedly the case that metaphor plays an important role in such a network of expanding meanings. The study can broadly be described as Cognitive Semantic and in particular makes use of the insights regarding polysemy within this field. Conceptual Metaphor Theory as initially developed by Lakoff and Johnson (1980), Kövecses (1986) and Lakoff (1987a, 1987b, 1993) provided the heuristic tools for analysing the linguistic metaphors that were identified. Newman's (1997, 2009b) work on what he terms the "linguistics of eating and drinking" served as the stimulus for the research. The methodology chosen to identify the metaphors is empirical and corpus-based. As Stefanowitsch (2007:12) points out, corpus-based research into conceptual metaphors is still relatively new. In the light of Steen et al.'s (2010) plea for more rigorous methods in linguistics in general, and in metaphor research in particular, this study aimed to complement linguistic intuition with data extracted from two Afrikaans corpora, namely the University of Pretoria Afrikaans Corpus (UPAK, 15 million running words) and the corpus of the Language Commission of the South African Academy of Science and Arts (44 million running words). In addition, the Woordeboek van die Afrikaanse Taal ("Dictionary of the Afrikaans Language") and De Stadler and De Stadler's Tesourus van Afrikaans ("Thesaurus of Afrikaans") were used. The focus of this investigation was not so much the verbs "to eat" and "to drink", signifying the activity of physically eating, as the conceptual notions of eating and drinking. Hence, the search words included not only the lexical items eet ("eat") and drink ("drink") and their derived forms, but also verbs which are semantically related to the notions of eating and drinking, such as vreet ("eating done by animals"), suip ("drinking done by animals"), verteer ("consume") and insluk ("swallow, gulp down"). After identifying possible search words, Wordsmith Tools was used to generate concordances in which the words could be studied in their context. Linguistic metaphors were identified by means of a manual search of the concordance lines. Die artikel is 'n kognitief semantiese, korpusgebaseerde leksikale ondersoek na die konsepte EET en DRINK in Afrikaans en vorm een onderdeel van 'n groter navorsingsprojek. Die artikel sluit aan by die studie van Taljard en Bosman (2014) wat interkulturele variasie tussen Noord-Sotho en Afrikaanse EET-metafore ondersoek en brei hierop uit deur ook DRINK-metafore te betrek. Die groter polisemiese struktuur van werkwoorde in die eet- en drinkwoordvelde is vervolgens ook by die ontleding betrek. As teoretiese raamwerk is die konseptuele metafoorteorie gebruik. Metafore is geïdentifiseer deur twee groot korpusse, naamlik die Universiteit van Pretoria Afrikaanse Korpus en die Taalkommissiekorpus met soekwoorde wat verband hou met die konsepte EET en DRINK te deursoek. Die motiverende rol wat die volksverstaan van die eet- en drinkprosesse speel in die tussendomeinkarterings is ondersoek en daar is aangetoon dat ons beliggaamde ervaring van die twee prosesse die groot dryfkrag is agter die totstandkoming van die metafore. Vir die bestudering van die interne polisemiese netwerke is daar gesteun op artikels in die WAT. Een afleiding wat gemaak word, is dat figuurlike betekenisuitbreidings, wat op grond van konseptuele metafore met die letterlike, meer basiese betekenisse skakel, volledig geleksikaliseer is in Afrikaans. In die slotparagraaf word aspekte soos die ouderdom en moontlike universele aard van die metafore aangeraak.
PDF
