V Sloveniji se je stopnja samooskrbe s prehranskimi proizvodi v zadnjih letih zmanjšala, za nekatere proizvode celo pod polovico. V prispevku so podane kvalitativne ocene možnosti za izboljšanje ...trenutne stopnje samooskrbe. Ocene temeljijo na primerjalni analizi proizvodnih potencialov kmetijskih zemljišč, projekciji razvojnih trendov na področju kmetijstva in rabe kmetijskih zemljišč ter trendov v potrošnji hrane. Dodana je tudi analiza primerov dobrih praks zagotavljanja lokalne oskrbe s hrano ter rezultati modela MOLAND, ki simulira prihodnje rabe kmetijskih zemljišč glede na možne globalne razvojne scenarije.
Ugotovitve različnih avtorjev kažejo, da imajo starejši ljudje po večini negativen odnos do oskrbe na domu na daljavo. Da bi spoznali stališča starejših do te storitve v Sloveniji, smo izvedli ...raziskavo, katere rezultati so obravnavani v tem članku. Izkazalo se je, da imajo starejši ljudje do oskrbe na domu na daljavo pozitiven odnos, kar smo pripisali učinkovitemu informiranju. Ozaveščanje potencialnih uporabnikov je zato ključnega pomena pri njenem sprejetju v družbi, vendar se je treba pri uvajanju te storitve različno odzivati na potrebe starejših v mestnem in podeželskem okolju.
Pediatrična endokrinologija je začela s svojim neodvisnim razvojem zgodaj v splošnem razvoju te specilanosti, z izrazitim poudarkom na raziskovalnemu delu in klinični odličnosti. Slovenska ...pediatrična endokrinologija je bila že od začetkov evropske pediatrične endokrinologije njen sestavni del, še posebej kot soustanoviteljica prve mednarodne skupine ‘International Study Group for Diabetes in Children and Adolescents’. Po pionirskem delu prof. dr. Leva Matajca je prof. dr. Ciril Kržišnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike v Ljubljani trdno vpel v mednarodno znanstveno skupnost. V zadnjem desetletju KO sodeluje pri vrhunskem raziskovalnem delu in zagotavlja klinično oskrbo po najvišjih mednarodnih standardih.
The work deals with the floodplain forests of the Igneada region (NW Trace, Turkey). 69 relevés were sampled from wet to mesic sites according to the Braun-Blanquet approach and analyzed using ...different multivariate methods. The dataset was divided into five groups (associations), which demonstrate the diversity of forests in the region. In the wettest sites, forests dominated by Alnus glutinosa and Fraxinus angustifolia appear; on wet and nutrient rich sites along rivers there are forests dominated by Ulmus laevis and Fraxinus angustifolia; on wet and less nutrient rich sites Ulmus minor and Fraxinus angustifolia appear; on humid sites Fraxinus angustifolia and Carpinus betulus forests thrive and on mesic sites Carpinus betulus forests appear. The ecological conditions are estimated by bioindicator values and the gradient from wet and nutrient rich forests to mesic and nutrient poor forests is presented by numerical analysis. The species richness and geo-elemental structure for each community is evaluated. Finally, a syntaxonomical scheme is proposed and the following associations were determined Leucojo aestivi-Fraxinetum angustifoliae, Fraxino angustifoliae-Ulmetum laevis, Smilaco excelsae-Fraxinetum angustifoliae (Alno-Quercion roboris, Populetalia albae) and Geranio robertiani-Carpinetum betuli, Trachystemo orientalis-Carpinetum betuli (Castaneo-Carpinion betuli, Rhododendro pontici-Fagetalia orientalis) all within Querco-Fagetea.
V delu obravnavamo vegetacijo poplavnih gozdov v Igneadi (SZ Trakija - Turčija). Opravili smo 69 popisov gozdov, ki se pojavljajo na mokrih, vlažnih in mezofilnih rastiščih. Gozdna vegetacija je razdeljena na pet skupin (asociacij), ki predstavljajo raznolikost teh gozdov v regiji. Na dobro namočenih rastiščih se pojavljajo gozdovi, kjer dominirata vrsti Alnus glutinosa in Fraxinus angustifolia; na mokrih in bogatih rastiščih najdemo gozdove vrst Ulmus laevis in Fraxinus angustifolia, na namočenih, vendar manj bogatih se pojavljajo gozdovi vrst Ulmus minor in Fraxinus angustifolia; na vlažnih rastiščih uspevajo gozdovi vrst Fraxinus angustifolia in Carpinus betulus, gozdovi vrste Carpinus betulus pa uspevajo na mezofilnih rastiščih. Ekološke razmere so bile opredeljene z bioindikatorskimi vrednostmi, gradient vlažnosti pa je predstavljen na podlagi numeričnih analiz. Primerjava obsega tudi bogastvo vrst različnih združb in njihovo geoelementno sestavo. Predlagana je tudi sintaskonomsko uvrstitev obravnavanih združb: Leucojo aestivi-Fraxinetum angustifoliae, Fraxino angustifoliae-Ulmetum laevis, Smilaco excelsae-Fraxinetum angustifoliae (Alno-Quercion roboris, Populetalia albae) in Geranio robertiani-Carpinetum betuli, Trachystemo orientalis-Carpinetum betuli (Castaneo-Carpinion betuli, Rhododendro pontici-Fagetalia orientalis) vse v okviru razreda Querco-Fagetea.
Paediatric endocrinology started its independent development early in the general development of this specialty, with a strong focus on research and clinical excellence. Slovenian paediatric ...endocrinology was an integral part of the European paediatric endocrinology from its beginnings and a founding member of the first ‘International Study Group for Diabetes in Children and Adolescents’. After the pioneering work of Prof. Lev Matajc, Prof. Ciril Kržišnik firmly integrated the Department of Pediatric Endocrinology, Diabetes and Metabolic Diseases at the University Children’s Hospital in Ljubljana in the international scientific community. In the last decade, the department participates in cutting-edge research and provides clinical services at highest international standards.
Pediatrična endokrinologija je začela s svojim neodvisnim razvojem zgodaj v splošnem razvoju te specilanosti, z izrazitim poudarkom na raziskovalnemu delu in klinični odličnosti. Slovenska pediatrična endokrinologija je bila že od začetkov evropske pediatrične endokrinologije njen sestavni del, še posebej kot soustanoviteljica prve mednarodne skupine ‘International Study Group for Diabetes in Children and Adolescents’. Po pionirskem delu prof. dr. Leva Matajca je prof. dr. Ciril Kržišnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike v Ljubljani trdno vpel v mednarodno znanstveno skupnost. V zadnjem desetletju KO sodeluje pri vrhunskem raziskovalnem delu in zagotavlja klinično oskrbo po najvišjih mednarodnih standardih.
Theory. Social homecare is important for older people, as it enables them to remain in their own homes during worsening health, thus relieving the burden on institutional facilities such as homes for ...the elderly or nursing homes and hospitals.
Method. A representative survey of social homecare users was employed to assess determinants of the scope of social homecare in Slovenia. Multiple regression analysis was used to evaluate determinants defined by Andersen’s behavioral model that affect the scope of social homecare.
Results. As expected, need (Functional impairment B = .378, P = 0.000) was the most important explanatory component, followed by availability of informal care network (Lives alone B = -.136, P = 0.000; Has children B = - .142; P = 0.000) and other contextual factors such as total costs of the services (B = -.075; P = 0.003) and temporal availability of services (B=-.075, P=0.012). The model explained 18% of variability in the scope of social homecare.
Conclusion. This study showed that data on the individual level, as opposed to data on an aggregated level, show different determinants of social homecare utilization. Moreover, the results showed that social homecare is especially important in two circumstances: when older people have a high level of need and when they do not have access to informal care networks. Contextual factors had a moderate effect on the scope of social homecare, which shows universal access to the latter at the individual level.
Teoretična izhodišča. Socialna oskrba na domu je pomembna storitev za starejše z zdravstvenimi težavami, prebivajoče v domačem okolju. Ob zagotavljanju boljše kakovosti življenja ta storitev pomembno razbremenjuje institucionalne storitve zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema.
Metoda. Na podatkih reprezentativne raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu smo raziskali vpliv teh dejavnikov na obseg socialne oskrbe na domu. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili vpliv dispozicijskih in kontekstualnih dejavnikov ter potreb na število aktivnosti, pri katerih uporabnikom pomagajo socialne oskrbovalke.
Rezultati. Kot predpostavlja teoretski model, potrebe (B = ,378, P = 0,000) pojasnijo največji del variabilnosti obsega socialne oskrbe na domu. Po pojasnjevalni moči sledijo razpoložljivost neformalnih oskrbovalcev(živi sam B = -0,136, P = 0,000; ima otroke B = -0,142; P = 0,000) ter drugi kontekstualni dejavniki, kot so skupni stroški ure oskrbe(B = -0,075; P = 0,003) in časovna razpoložljivost socialne oskrbe na domu(B= -0,075, P=0,012). Končni model pojasni 18% obsega socialne oskrbe na domu.
Razprava. Dokazali smo, da na individualni ravni na uporabo socialne oskrbe na domu vplivajo drugi dejavniki kot na agregirani ravni. Socialna oskrba na domu je najpomembnejša ob veliki potrebi po oskrbi in odsotnosti neformalnih oskrbovalcev. Zmeren vpliv kontekstualnih dejavnikov nakazuje sorazmerno enakomeren dostop do socialne oskrbe na domu.
Introduction. Besides participation in the primary prevention, screening as secondary prevention is an important requirement for primary care services. The effect of this work is influenced by the ...characteristics of individual primary care practices and doctors’ screening habits, as well as by the regulation of screening processes and available financial resources. Between 1999 and 2009, a managed care program was introduced and carried out in Hungary, financed by the government. This financial support and motivation gave the opportunity to increase the number of screenings.
Method. 4,462 patients of 40 primary care practices were screened on the basis of SCORE risk assessment. The results of the screening were compared on the basis of two groups of patients, namely: those who had been pre-screened (pre-screening method) for known risk factors in their medical history (smoking, BMI, age, family cardiovascular history), and those randomly screened. The authors also compared the mortality data of participating primary care practices with the regional and national data.
Results. The average score was significantly higher in the pre-screened group of patients, regardless of whether the risk factors were considered one by one or in combination. Mortality was significantly lower in the participating primary practices than had been expected on the basis of the national mortality data.
Conclusion. This government-financed program was a big step forward to establish a proper screening method within Hungarian primary care. Performing cardiovascular screening of a selected target group is presumably more appropriate than screening within a randomly selected population. Both methods resulted in a visible improvement in regional mortality data, though it is very likely that with pre-screening a more cost-effective selection for screening may be obtained.
Uvod. Poleg primarne preventive je presejanje kot sekundarna preventiva pomemben člen pri storitvah osnovnega zdravstvenega varstva. Na uspešnost tovrstnega dela vplivajo značilnosti posameznih splošnih ambulant varstva in pripravljenost zdravnikov za izvajanje presejalnih pregledov kot tudi ureditev procesov presejanja in razpoložljivih finančnih virov. Med leti 1999 in 2009 je bil v Madžarski uveden in izpeljan program vodene oskrbe, ki ga je financirala vlada. Ta finančna podpora in spodbuda je omogočila priložnost za povečanje števila presejalnih pregledov.
Metode. 4462 pacientov iz 40 splošnih ambulant je bilo vključenih v presejalni pregled v sklopu ocene tveganja SCORE. Rezultate presejanja se je primerjalo na podlagi dveh skupin pacientov, in sicer tistih, ki so bili predhodno presejani (metoda predhodnega presejanja) za znane dejavnike tveganja v njihovi zdravstveni anamnezi (kajenje, indeks telesne mase, starost, zgodovina srčno-žilnih obolenj) ter tistih, ki so bili presejani naključno. Avtorji so primerjali tudi podatke sodelujočih splošnih ambulant o smrtnosti z regionalnimi in nacionalnimi podatki.
Rezultati. Povprečen rezultat je bil bistveno višji v predhodno presejani skupini pacientov, ne glede na to, ali so bili dejavniki tveganja upoštevani posamično ali v kombinaciji. Smrtnost je bila bistveno nižja pri sodelujočih splošnih ambulantah, kot je bilo pričakovati na podlagi nacionalnih podatkov o smrtnosti.
Zaključek. Ta program, ki ga je financirala država, je pomenil velik korak naprej k ustanovitvi ustrezne metode presejanja znotraj madžarskega sistema osnovne zdravstvene oskrbe. Izvajanje presejanja za ogroženost srčnožilnega sistema pri izbrani skupini je očitno bolj primerno od naključnih pregledov. Obe metodi sta vidno prispevali k izboljšanju regionalnih podatkov o smrtnosti, čeprav je precej verjetno, da se s predhodnim presejanjem doseže bolj stroškovno učinkovita izbira presejanj.
Izhodišča: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in brezpapirno delo lahko izboljšata obstoječe delovne procese in so pomembna sestavina sodobnega osnovnega zdravstva. Namen študije je bil ...analizirati stališča zdravstvenega osebja in pacientov glede brezpapirne ambulante in najpogostejše uporabljene informacijskokomunikacijske tehnologije v slovenskem osnovnem zdravstvu.
V prispevku je predstavljena ocena potencialov ekološke pridelave za trajnostno lokalno oskrbo s hrano. S pomočjo rezultatov obsežne terenske raziskave med ekološkimi kmeti smo analizirali obstoječo ...domačo ekološko pridelavo za trg po vrstah pridelkov in tržnih poteh. Definirali smo glavne prednosti in pomanjkljivosti, ki odločilno vplivajo na razvoj slovenskega trga ekoživil ter posebej izpostavili prostorske razlike. Na osnovi raziskave ocenjujemo, da je v ekološki pridelavi velik neizkoriščen potencial za trajnostno lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji.
Prispevek se ukvarja z lokalno trajnostno oskrbo s hrano z vidika izobraževanja in ozaveščanja otrok ter mladostnikov. Avtorici prek analize obstoječega stanja podata predloge za vključevanje ...tematike v pouk geografije na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju. Prepričani sta, da je umestitev izbrane teme v obvezni izobraževalni program svojstven dokaz njenega pomena za vsakdanje življenje in razvoj posameznika in družbe ter zagotovilo, da bodo sporočila dosegla najširši krog prebivalstva.
PDF
