S prispevkom prikazujemo zdajšnje težnje v urbani preobrazbi São Paula, največje metropole Južne Amerike. Prinaša dokaze o vlogi javnega sektorja pri pospeševanju infrastrukturnih izboljšav zaradi ...krepitve aglomeracije, ki bi moral postati glasnik nacionalnega in globalnega pretoka proizvodov, informacij, znanja, financ in storitev. S takšnimi dokazi potrjuje moč strategij pri krepitvi policentrizma, vendar tudi družbeno-prostorske fragmentacije zaradi ciljnega vlaganja v infrastrukturo izbranih delov metropole.
Notranji razvoj mest se v sodobni urbanistični praksi kaže kot ena najbolj vzdržnih oblik razvoja mest, ki ima številne prednosti pred širjenjem mest na nova zemljišča. Poleg vseh prednosti pa odpira ...tudi dileme, kako novogradnje umeščati v že izoblikovano urbano okolje, da ne bi sprožili estetske ali funkcionalne degradacije in hkrati ne bi bila kratena legitimna pričakovanja investitorjev o donosnosti naložbe. Članek obravnava metodologijo za oceno in spodbujanje urbanističnooblikovalskih kvalitet in ekonomske učinkovitosti projektov za razvoj/prenovo mestnih lokacij. Uporabnost te metode je prikazana na analizi ljubljanskih primerov nadomestne oziroma dopolnilne gradnje (večstanovanjski objekt na Gradaški ulici in kondominij v Trnovskem pristanu), ki sta s svojo nekonvencionalnostjo vzbudila pozornost širše javnosti, z vidika urbanističnooblikovalskih meril pa v marsičem zanikata zdajšnji značaj prostora.
Ključna dejavnika pri uspešni prenovi mesta sta kontinuiteta in uveljavitev projektov, pomembnih za razvoj vse skupnosti, v sodelovanju z lastniki zemljišč in nosilci odločanja, ki bodo podprli ...predlagane projekte. Uspešna prenova mesta je možna takrat, ko so prepoznane lokalne potrebe in možnosti ter ko so na voljo učinkoviti in fleksibilni pristopi, ustrezni različnim razmeram in okoliščinam.
Prenova, ki se jo v zadnjih letih v Sloveniji poskuša predstaviti kot pomembno novost v urejanju mest, je v resnici zamolčana in podcenjevana oblika urbanistične metodologije, ki jo v razvitem delu ...sveta uporabljajo že vsaj štiri desetletja. Pri nas je bila ponujena že v začetku 70. let, vendar je bila vse do danes formalno in »strokovno« preprečevana kot nekaj, kar naj bi bilo namenjeno le ozko določenim enotam spomeniško zaščitenih spomenikov. V prispevku so opisani prenova stavbne dediščine v Sloveniji in merila za prenovo grajenega prostora ter predstavljene metodološke osnove in kriteriji za ugotavljanje primernosti prenove, ki jih je mogoče vgraditi v slovensko urbanistični in arhitekturno prakso.
PDF