Na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije se s spolno občutljivim jezikom ukvarjamo od leta 2016, ko smo opazili vse pogostejšo rabo spolno nevtralnega jezika v ...angleških izvirnikih. Tak jezik štejemo za namerno izbran način pisanja in torej za pomembno prvino izvirnika. Vendar pa spolno nevtralnega jezika običajno ni mogoče neposredno prevesti v slovenščino, in če spolno nezaznamovane oblike prevajamo z generičnim moškim spolom, je jezik prevoda seksističen. Večinoma je treba spolno nezaznamovanost v prevodu izraziti neodvisno od izvirnika. Slovenski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije je smernice za spolno občutljivo rabo jezika razvil v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz slovenske javne uprave in akademske skupnosti. Nekatera sredstva spolno občutljivega jezika so relativno neproblematična, za mnoga vprašanja pa so potrebne nadaljnje raziskave in izkušnje.
Pričujoče besedilo je povzemanje in analiza javne razprave, do katere je prišlo po sprejetju 41. sklepa Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 25. aprila 2018 o novi spolni dikciji v ...fakultetnih pravilnikih in ki je nato ob zanimanju medijev potekala več mesecev, vrhunec pa dosegla pred približno enim letom, 23. oktobra 2018, na Okrogli mizi Jezik in spol na Filozofski fakulteti UL. Obenem je ob ponovnem vrednotenju izraženih stališč z nekoliko časovne distance prispevek poskus nadaljevanja razprave o spolnih kategorijah in ospoljenih identitetah ter androcentričnosti v jeziku. Poleg osvetlitve teoretskega ozadja, ki je (ali bi moralo biti) gonilo razprave, smo opravili tudi preprosto statistično analizo odzivov glede na zastopanost v medijih in zastopanost po spolu. V kvalitativnem delu analize nas je zanimalo predvsem, katere strokovne in ideološke (navidezne) opozicije so napajale posamezne retorike in diskurze, ki so obarvali razpravo.
PDF