In the acquisition of Chinese as a second language, learning Chinese characters is an essential part of the learning process. There are various approaches to how and when Chinese characters should be ...introduced. Some scholars claim simplified characters should be given priority, while others promote teaching traditional characters first. Yet to some, teaching traditional and simplified characters simultaneously is preferable, while others believe that learning Hanyu Pinyin alone reduces the learning load and advocate the idea that learning characters be postponed to the later stages. This study discusses reading priorities for students of L2 Chinese in an environment that promotes balanced teaching of traditional and simplified characters from scratch. Results show that most learners prefer simplified characters though the number of students who equally acquired both characters in a set is also high. Fewer students prefer traditional characters, whereas texts in Hanyu Pinyin were not students’ preferred choice. Moreover, learners’ text comprehensions were better and more accurate when texts were written in characters.
Medjezikovno sporazumevanje je sporazumevalna praksa, pri kateri dve osebi govorita vsaka svoj jezik in se med seboj sporazumeta, ne da bi se prej (na)učili jezika svojega sogovorca. Običajno je to ...mogoče pri jezikih, ki pripadajo isti jezikovni družini, na primer med slovanskimi, romanskimi ali germanskimi jeziki. V članku predstavljamo pojem medjezikovnega razumevanja kot alternativo sporazumevanju v angleščini kot lingui franci. Tako sporazumevanje je od nekdaj obstajalo med Skandinavci, prvo metodo pa so razvili za romanske jezike (EuRomCom) v začetku 21. stoletja. Danes obstaja več metod tudi za germanske in slovanske jezike. V članku predstavimo nekatere od njih, pa tudi možne prakse za utrjevanje medjezikovnega sporazumevanja.
Članek obravnava film kot element, ki preči trojno polje: polje gledanja, mišljenja in razumevanja. Če to opazujemo racionalno, potem gre vsekakor za paradoks – še posebej tedaj, ko dodamo, da je ...film popolna iluzija. Zaradi magičnega pogleda na svet skozi film bi bilo treba vprašanje samega pogleda obrniti in začeti opazovati svet skozi optiko filma. To sicer sodobni človek že počne, a se tega sploh ne zaveda. Njegova percepcija sveta kot »realnosti« je filmska zabloda in konstrukt par excellence. Članek povezuje film in učenje na tri načine: učenje iz filma, učenje o filmu in učenje prek vzgoje za medije. Vse tri odnose predstavi prek analize filmske glasbe, ki pomeni v filmu dodatno, morda najbolj emocionalno komponento. Celoten razmislek o tem pa je umeščen v okvir zavedanja filma v razsežnosti zvoka, s katerim pa se celotna magija filmske prevare šele dobro začenja.
Prispevek prinaša strnjen pregled glotodidaktičnega dogajanja in preučevanja, ki ima za poglavitni cilj razvijanje raznojezičnosti učencev in medjezikovno razumevanje, slednjega kot podpore ...raznojezičnosti in družbene večjezičnosti v Evropi, kar je bilo v preteklih dveh desetletjih predmet naraščajoče pozornosti. V prvem delu prispevka so predstavljeni visokošolski raziskovalni in aplikativni projekti (»Jessner«, »Gooskens«, »Prokopowicz«) o omenjenih temah, ki so prispevali k večjemu razumevanju raznojezičnosti in medjezikovnega razumevanja kot pojavov ter k nastajanju predlogov učnih načrtov, ki bi razvijali raznojezičnost ter večjezikovno in večkulturno družbo (na primer CARAP / FREPA, slov. ROPP). Projekti so se osredotočali na germansko ali romansko jezikovno družino, ali na kombinacijo z angleščino. Posredno ali neposredno je njihov namen razvijanje medjezikovnega razumevanja in/ali raznojezičnosti, vključujejo pa tudi jezikoslovne analize. Pregledu sledi nekaj primerov iz osnovnošolskega in srednješolskega okolja (razvijanje medjezikovnega razumevanja iz nemškega prostora). V drugem delu članka pa je povzet primer s platforme za »raznojezičnosti plus medjezikovno razumevanje«, kjer gre prav za udejanjanje principov razvijanja medjezikovnega razumevanja in raznojezičnosti, ki prikaže, kako (lahko) tovrstno »e-učenje z e-delovanjem« (raznojezično sporazumevanje v klepetalnici) prispeva k razvijanju tudi drugih ciljev, npr. k povečevanju učenčevega zavedanja o svojih procesih razvijanja medjezikovnega razumevanja, raznojezičnih učnih strategij in motivacije.
Pristupajući problemu interpretacije lirike i njenog značaja za savremenu nauku o književnosti, autor ovog rada polazi od elaboracije pojmova
čitanja, razumevanja i tumačenja književnosti. Posebna ...pažnja pri tome je poklonjena glavnim predstavnicima i stanovištima produkcijsko-konstrukcijske
i recepcijsko-lektorske teorijske paradigme (R. Jakobson, M. Rifater, T. S. Eliot, H. Blum, H. R. Jaus, Ž. Derida, P. De Man, S. Fiš).
Obrazlažući vlastiti pristup, autor se priklanja savremenoj dijaloškoj teoriji (M. Bahtin, P. Zima), zastupajući koncept “refleksivnog identiteta
čitanja” i predlažući pojmove interpretativnog fokusa i lirske dominante kao teorijsko-metodološke konstrukte na kojima je moguće zasnovati tumačenje
lirskog pesničkog teksta nakon (post)strukturalističkog iskustva. Kao eksplikativni primeri ovakvog razumevanja interpretacije uzete su
dve značajne pesme hrvatskog modernizma – “Svakidašnja jadikovka” Tina Ujevića i “Mrtvac” Vladimira Vidrića.
Članek prinaša synkrisis dveh načinov, s pomočjo katerih učitelji klasičnih jezikov učencem pomagamo pri bralnem razumevanju izvirnih latinskih in starogrških besedil. Prvi način predstavlja postopek ...prevajanja po skladenjski prioriteti, ki ga pri pouku klasičnih jezikov tradicionalno spodbujamo v našem prostoru; drugega povezujemo predvsem z alternativnimi metodami poučevanja klasičnih jezikov (npr. z metodo bralnega pristopa, ki se je uveljavila v anglosaksonskem prostoru) in pomeni tehniko linearnega branja. S soočenjem obeh bralnih tehnik prispevek načenja nekatera temeljna vprašanja didaktike pouka klasičnih jezikov (učnih ciljev, razmerja med prevajanjem in bralnim razumevanjem, specifik branja izvirnih besedil v klasičnih jezikih), ponudi pa tudi nekaj primerov vaj in praktičnih strategij, ki so nam lahko v pomoč pri spodbujanju bralnega razumevanja ter pri senzibiliziranju učencev za branje latinskih in starogrških literarnih besedil.
Controlling is primarily a phenomenon found in practice. The interesting question of how controlling develops in practice has received respectable attention in research and corresponding literature. ...In this paper we explore controlling in the light of empirical research. Moreover, the unexplored question of how controlling develops in practice in Croatian companies is the main inspiration for this paper. The objective of this paper is to provide an insight into the role of controlling and its understanding, function, tasks, instruments and information flow. We analyse the perceived contribution of controlling to business success as well as incentives and obstaclesto its development. This study is based on the analysis of primary data with the aim of describing the development of controlling (explorative study). The research study covers the time span of 15 years in three different points in time: 2001, 2007 and 2015. The study is a retrospective longitudinal study, and this allows us to explore the process of change related to particular aspects of controlling. The study is at the same time a trend study since it enables the analysis of changes at the level of the researched sample.In this paper, we observe, describe and explain findings from the controlling practice in Croatian companies. Our results show that controlling in Croatian companies is most frequently understood as assurance of management rationality. In general, operative tasks and operative instruments dominate with internally-oriented focus. What is still needed is a more strategic and normative orientation, more external orientation and more freedom for controllers to create tasks and activities. Controlling is also recognized as a business success factor in Croatian companies. Management has the main influence over the development of controlling while IT support is discovered as the main obstacle in its development. The contribution of this paper is threefold: firstly, we provide insight into the controlling function; secondly, we explore the dynamic perspective in controlling over the last 15 years in Croatian companies, and thirdly, with this paper we hope to provide design guidelines and recommendations that have to be concretized in organizations by taking into account the specific conditions of each individual case.
V današnjem času zaradi globalizacije občutimo velik pritisk besed, ki prihajajo v slovenščino iz tujih jezikov, predvsem iz angleščine. Že prej si je morala slovenščina ustvariti svoj prostor med ...jeziki z veliko več govorci. Danes se ob hitrem razvoju tehnologije in nastajanju novih ved pojavljajo novi globalni izrazi, za katere težko najdemo domače ustreznice, preden se uveljavijo tuje besede. Mnogi odrasli ne dohajajo hitrega širjenja informacij in ne razumejo najbolje novega besedišča, ki se uveljavlja na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Razumejo kontekst, v katerem se izraz pojavi, vendar ne poznajo njegovega natančnega pomena. V skrbi za svoj jezik bi se morali kljub močnim pritiskom globalizacije več izražati s slovenskimi izrazi, ki so Slovencem še vedno najbolj razumljivi.
Čeprav študij Italijanskega jezika in književnosti na FF Univerze v Ljubljani v splošnem ne predvideva zgolj učenja modernega italijanskega jezika, saj je, kot že njegovo ime pove, zastavljen ...širše, bo prispevek prikazal nekaj glavnih izsledkov testiranja splošnega znanja italijanskega jezika, ki se je izvajal v vseh štirih letnikih: gre za izsledke na področju bralnega in slušnega razumevanja ter uporabe slovničnih in leksikalnih struktur. Testiranje s testnimi kompleti CILS je potekalo kot del projekta, ki je nastal v okviru bilateralne pogodbe med italijanistikama v Ljubljani in Beogradu in se pričel izvajati konec študijskega leta 2009/2010 s prvim krogom testiranj (ostala dva sledita v naslednjih dveh letih). Prispevek se osredotoča na to, ali študenti dosegajo ustrezno raven znanja, ki smo jo v projektu predvideli oz. ocenili kot primerno za vsakega od štirih letnikov, in skuša odgovoriti na vprašanje, koliko študij prispeva k splošnemu znanju moderne italijanščine.
PDF
