V empirični študiji, izvedeni v zadnji tretjini leta 2012, smo analizirali položaj samozaposlenih v kulturi v Sloveniji. Poseben poudarek smo namenili preučevanju preživetvenih strategij. ...Kvalitativni del raziskave smo izvedli s pomočjo netnografije, spletnega intervjuja in osebnega intervjuja, kvantitativni del raziskave pa s pomočjo spletnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da aktualni način državne podpore samozaposlenim v kulturi ni ustrezen. Izboljšave so potrebne predvsem v smeri priznavanja večjih socialnih pravic, upoštevanja specifike poklica ter posebnih pogojev dela samozaposlenih v kulturi.
Kampanje proti podizvajalstvu in lažnemu samozaposlovanju med novinarji so opozorile na širjenje oblik dela po pogodbah civilnega prava. Podizvajalstvo smo definirali kot posredno (tristransko) ...najemanje delovne sile (vključno s samozaposleno osebo, ki kot podjetnik najema sebe kot mezdnega delavca) in to obliko zgodovinsko in teoretsko proučili. Rezultati kažejo, prvič, da je bilo posredno najemanje delovne sile pomemben dejavnik pri organiziranju delovnih procesov v zgodovini kapitalizma in je vse bolj pomembno v sodobnosti. Drugič, delavci, ki so vključeni v »podizvajalstvo«, so ločeni ne samo od produkcijskih sredstev, temveč tudi od trga dela, saj imajo dostop do trga dela samo prek »pogodbenikov«. To naposled pomeni, da v kapitalističnem produkcijskem načinu ne obstaja trg dela, temveč obstaja trgovina z delovno silo. V članku zagovarjamo, da koncept »privatnih trgov dela« lahko zaobjame raznovrstnost prekarnih oblik dela med novinarji (kot tudi med drugimi skupinami) in da lahko odpre sodobni problem trgovine z delovno silo.
PDF
