Po smrti skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) je del njegove zapuščine ostal tudi v njegovem pariškem stanovanju. Ta zapuščina zaobsega skladateljeve dokumente, korespondenco, arhiv fotografij, ...fonoteko, notni material in nekaj osebnih ter tehničnih predmetov. Najzanimivejši del gotovo predstavlja korespondenca, v kateri prevladujejo pisma, ki so jih skladatelju pisali člani družine, nato pa tudi intimni prijatelji in glasbeniški sopotniki. Iz teh pisem je bilo mogoče izluščiti nekatere nove podrobnosti o skladateljevem pariškem vsakdanu in tudi nekaj novih razlogov, zakaj je skladatelj namesto treh mesecev v Parizu ostal nekaj desetletij. Spoznanja o skladateljevi osebnosti je bilo mogoče povezati z nekateri njegovimi osrednjimi estetskimi in kompozicijsko-tehničnimi značilnostmi.
Procese razumevanja glasbe kot niza pojavov, ki so tesno povezani z IT praksami iskanja glasbe v slovenski raziskovalni skupnosti, skiciramo s treh osnovnih vidikov: etnomuzikološkega, ...bibliotekarskega (bistvenega, ko se glasbi približamo računalniško) in IT. Članek ocenjuje doprinos teh perspektiv k razumevanju glasbe, in predlaga, da tri obravnavane perspektive niso poljubne.
Članek se posveča pregledu delovanja slovenskega društva za novo glasbo Muzina in ob tem obravnava pomen, ki ga je društvo imelo na oblikovanje zavesti o sodobni glasbi. Pri tem estetske koordinate ...društva povezuje s sočasnimi mednarodnimi trendi in hkrati vpenja delovanje društva v kontekst razvoja glasbe v tem obdobju na Slovenskem.
Članek bo predstavil značilnosti simfonične pesnitve na Slovenskem s pomočjo zunajglasbenih programov, ki so jih skladatelji izbrali za svoje simfonične pesnitve in preko analize izbranih del.
Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, pianistična eruptivnost obsežnih cod in ...vsebinska zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter pričajo o njegovi estetski prepričljivosti.
Članek obravnava specifiko fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. Prikazani so vplivi modnega salonskega repertoarja v ...poustvarjalnosti in njegova recepcija pred sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela.
Simfonična dela predstavljajo izrazito majhen delež Savinovega opusa. Poleg tega jih srečamo na kronološkem obrobju njegovega ustvarjanja. Vendarle njihova primerjava kaže, da se je skladatelj ...postopoma mojstril tako v oblikovanju kompozicijskega stavka kot v obvladovanju instrumentacijskih postopkov.
Matija (Matt) Arko, known to family and friends as Hojer (Hoyer), was born in Slovenia. He emigrated to the States as a teenager, bringing alongside his love for music and the accordion. Music became ...an important part of his life and his Hoyer instrumental trio became extremely popular amongst Slovenians as well as emigrants of other nationalities. By mixing elements of Slovenian traditional music and various popular American genres of the time, he created the foundations of the polka music, the appeal of which crossed ethnic boundaries and later on achieved general popularity. Most of Matija Arko’s tunes have been recorded on gramophone records, which give us insight into his musical activities and the history of Slovenian music in the USA. Very little is known in his homeland about Matija Arko, known in the States as Matt Hoyer, and his musical endeavours. This publication (‘Music From Both Sides. Gramophone Records Made by Matija Arko and the Hoyer Trio’) aims to shed light on his activities and music.