Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ...ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah (gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.
Avtorica v članku preučuje glavne trende in vzorce sprememb v splošnem procesu gospodarske, socialne in politične preobrazbe, ki preoblikuje urbanistične izzive v vzhodnoevropskih mestih. Obravnava ...pomembna gonila sprememb, kot so prizadevanja za oblikovanje tržnega stanovanjskega sistema in konkurenčnih stanovanjskih trgov v postsocialističnem urbanem okolju. Raziskava usmerja prepotrebno pozornost na pomembna vprašanja urbanistične in stanovanjske politike, ki močno vplivajo na razumevanje procesa tranzicije na tem območju. Avtorica preučuje večplastne procese tržnih stanovanjskih reform (privatizacijo, deregulacijo in decentralizacijo) in njihov vpliv na prostorsko preobrazbo urbanih stanovanjskih trgov v vzhodnoevropskih mestih. Njena glavna teza, podprta z empiričnimi dokazi iz številnih vzhodnoevropskih mest, je, da so ti najpomembnejši procesi urbanih sprememb ustvarili mozaik najrazličnejših urbanističnih izzivov. Preučevanje teh izzivov s stanovanjskega vidika omogoča boljše razumevanje urbanih družbenih gibanj v vzhodnoevropskih mestih in njihovi dinamični resničnosti. Avtorica meni, da lahko različne vloge urbanih družbenih gibanj razložimo z različnimi demokratičnimi tradicijami, praksami in značilnostmi politik vzhodnoevropskih mest ter z institucionalnimi strukturami in zmogljivostjo netržnih déležnikov. V nekaterih primerih tradicija močnih vlad in uprav po političnih spremembah leta 1990 nevladnim organizacijam omogoča, da »izrazijo« svoje skrbi in so sprejete kot legitimen partner v združenjih, ki se odzivajo na urbanistične izzive. V drugih primerih tovrstno institucionalno sodelovanje sploh ne obstaja, zaradi česar pride do izstopa iz formalnih sistemov in njihove opustitve. V prvem primeru so urbana družbena gibanja oživila razprave o gentrifikaciji in socialni segregaciji v stanovanjskih naseljih in soseskah, ki so bile prej izolirane od trga in so se borile za svojo »pravico do mesta«. V drugem primeru se posamezniki in organizacije zatekajo k neformalnim rešitvam problema naraščajoče stanovanjske neenakosti, revščine in izključenosti, ki se izraža v močnem povečanju neformalnih naselij in nezakonite gradnje v mestih.
Privatizacija velikega dela najemnih stanovanj, ki je bila značilna za vse srednje- in vzhodnoevropske države, je imela za posledico to, da se je sektor socialnih stanovanj zelo zmanjšal in za ...najbolj ranljive skupine pustil le malo priložnosti za stanovanje. Čeprav je bilo predvideno postopno povečanje, v Sloveniji do tega ni prišlo. V tem članku analiziramo za nekaj izbranih možnosti, koliko bi bile te za prosilce za socialna stanovanja v Mestni občini Ljubljana sprejemljive kot alternativa socialnemu stanovanju. To smo ugotavljali s poštno anketo, na katero je odgovorilo 1.048 prosilcev, ki so se prijavili na razpis za socialno stanovanje in na njem niso bili uspešni. Z uporabo hierarhičnega razvrščanja v skupine smo glede na odnos do ponujenih stanovanjskih možnosti prosilce razvrstili v tri skupine: tiste, ki so izbrali so/lastništvo in/ali socialno stanovanje; tiste, ki so bili odprti do vseh možnosti, in tiste, ki bi sprejeli le socialno stanovanje. Naši rezultati kažejo, da se prosilci močno razlikujejo glede pripravljenosti in sredstev za aktivnejšo udeležbo pri dostopu do stanovanja, seveda če le imajo take priložnosti.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Vojnik: obnova graščine Tabor pri Vojniku (Graščina Socka) propadajoči dvorec, revščina, okna, podporniki, ...gradbeni oder okoli zgradbe; govori prebivalka graščine; izjava Beno PODERGAJS, župan občine Vojnik, tabla izvajalca Remont, d.d., obnovljen stolp, ostale graščine in dvorci, izjava Ivo PRODAN, Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Celje, Celjski grad (obnovljene ruševine), gledališče na prostem na grajskem dvorišču.- Original language summary:
Vojnik: obnova propadajočega dvorca Graščine Socka, ki se prvič omenja v vojaškem urbarju leta 1524.- Vojnik: A restoration of the dilapidating Socka Manor, first mentioned in the military land registry dating from 1524.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Zasebni najemni stanovanjski sektor v Sloveniji ostaja še vedno popolnoma zanemarjen kljub stanovanjskim reformam, ki se na osnovi stanovanjskega zakona izvajajo že od leta 1991. Odnos do tega ...sektorja stanovanjske oskrbe se najbolj kaže v dejstvu, da se v Sloveniji vodi statistična evidenca o pravicah uporabe stanovanj samo za »družbeno lastnino« in »lastnino občanov« (pred letom 1991) oziroma (po letu 1991) za lastnino »pravne osebe« ali »fizične osebe«. Prvi del prispevka predstavlja teoretično izhodišče. Temu sledi kratek opis stanja v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavljen del rezultatov pilotske terenske raziskave o dejanskem stanju v zasebnem stanovanjskem najemnem sektorju v Ljubljani. V zaključku je predlog pogojev za ureditev razmer na tem področju, kar naj bi omogočilo normalno delovanje tega sektorja stanovanjske oskrbe.
Stanovanjska združenja so v Veliki Britaniji organizacije, čigar osnovni namen je graditi in upravljati stanovanja, ki so namenjena občanom z nizkim osebnim dohodki. To je tako imenovani ...»prostovoljni stanovanjski sektor« oziroma »tretja roka« najemnih stanovanj, ki se razlikujejo od privatnega najemnega ter od najemnega sektorja, ki ga oskrbuje statutarna lokalna (občinska) oblast. Ta članek obravnava vlogo stanovanjskih združenj na britanskem stanovanjskem trgu.
Podan je kratek prikaz stanovanjske politike na Slovenskem ter najpomembnejši problemi, ki so danes prisotni na stanovanjskem področju. Zagovarjamo tezo, da je osnovna naloga stanovanjske politike ...razvoj neprofitnega najemniškega sektorja.
Besedilo obravnava proces privatizacije stanovanj in urbane rehabilitacije v transformaciji srednjeevropskih mest. Spremembe zahtevajo obsežno privatizacijo podjetij, pa tudi zemljišč in stanovanj. ...Proces privatizacije stanovanj vključuje spremembe v lastništvu, upravljanju stanovanjskega fonda in nov sistem stanovanjskih financ, ki bodo vplivali na novo stanovanjsko izgradnjo, modernizacijo in rehabilitacijo obstoječega stanovanjskega fonda in bodo lahko privedle do soci- alnih in fizičnih sprememb v mestih. Vprašanje je, ali bo stanovanjska privatizacija v srednjeevropskih mestih vodila v boljše možnosti za rehabilitacijo ali pa bo obratno. The article deals with the process of housing privatisation and urban revitalisation in the transformation of Central European cities. Reforms require extensive privatisation of firms as well as land and housing. The process of housing privatisation includes changes in ownership, management of the housing stock and a new system of housing finances, which will affect new construction, modernisation and rehabilitation of the existing stock and can lead to social and physical changes in cities. The question is whether housing privatisation in Central European cities will lead to better chances for rehabilitation or just the opposite.
Odkar je vlada Republike Slovenije določila besedilo Nacionalnega stanovanjskega programa in ga poslala Državnemu zboru v prvo branje, je bilo slišati različna mnenja za in proti predlagani ...stanovanjski politiki. Tisti, ki tej politiki nasprotujejo, med drugim, trdijo, da predlagane rešitve niso povsem v skladu z načeli, ki so potrebna za uspešno uvajanje in uveljavljanje tržnega gospodarstva na stanovanjskem področju. Ta prispevek poskuša ugotovit nekatere vzroke, ki kažejo na upravičenost domnev o pretirani socialnosti predlaganega nacionalnega stanovanjskega programa.
Navedeni so osnovni podatki o Stanovanjskem skladu, načela in razpisi za dodeljevanje kreditov tako občanom kot neprofitnim stanovanjskim organizacijam. Sklad se zavzema tudi za dopolnitev in ...razširitev novih organizacijskih oblik na stanovanjskem področju pri nas s stanovanjsko hranilnico, dolgoročnimi obveznicami in zadolževanjem v tujini.
PDF
