V prispevku so predstavljeni izsledki raziskav grobišča na Pristavi na Bledu v letih 1975–1978. Izkopavanja so zajela severni del nekropole, odkritih je bilo 33 železnodobnih grobov, 32 žganih in ...en skeletni, ter eno sežigališče. Način pokopa, pridatki iz grobov in raztresene najdbe dopolnjujejo sliko, ki so jo dala izkopavanja nekropole v letih 1948–1951. Grobišče je bilo v uporabi okrog 200 let v začetku starejše železne dobe. Lončenina in kovinske najdbe izpričujejo stike takratnih blejskih prebivalcev s sočasnimi skupnostmi na območjih Posočja, osrednje Slovenije, Koroške in Štajerske.
V obdobju od julija do decembra 2019 so na Pristavi na Bledu, na območju nekdanje obrtne cone in srednjeveške pristave, potekale arheološke raziskave v okviru gradnje muzeja sodobne umetnosti Lah ...Contemporary. Izkopavanja so razkrila zapleteno stratigrafsko sliko. Na podlagi natančnejše časovne opredelitve odkritih najdb in rezultatov radiokarbonskega datiranja je bilo ugotovljenih šest naselbinskih faz. Strmo pobočje hriba Pristava je bilo v pozni bronasti in starejši železni dobi terasirano. Na izravnavah je bilo postavljenih več lesenih objektov, kurišča in številne jame. V članku so predstavljene novoodkrite ostaline ter najdbe železnodobne naselbine.
V prispevku prinaša pregled dosedanjih raziskav v Kranju, ki so prinesle gradivo iz starejšega in mlajšega halštatskega obdobja, ter temu gradivu posvečene literature. Obseg naselbine v ...halštatski dobi, ki ga nakazuje razprostranjenost najdb, je razmeroma velik in presega velikost poznejšega srednjeveškega mesta. Grobne najdbe iz halštatske dobe so dosledno skoncentrirane na severno obrobje mesta, na rob nekdanje rečne terase. Bronastodobne najdbe so izrazito redke in brez kontekstov v obliki struktur. Količina najdb iz posameznih faz starejše železne dobe kaže, da je naselbina dosegla vrhunec v svoji začetni fazi (Ha B3/C1), medtem ko je v mlajši fazi sicer še ohranila svoj obseg, a je bila poselitev manj intenzivna. Prehod v latensko dobo in zgodnjo antiko je potekal brez prekinitve. V času starejšega in mlajšega halštatskega obdobja je bila dokaj intenzivno poseljena tudi okolica Kranja, zlasti Šmarjetna gora in pod njo ležeče Stražišče.
V brezno Mušje jame pri Škocjanu na Krasu so v okviru kultnih obredov metali najmanj štiri stoletja bronasto orožje, zaščitno bojno opremo, posode in drugo. Ob prenehanju teh obredov na ...območju Škocjana so se v zaledju Caput Adriae pojavili posebni depoji vrste Tržišče-Porpetto z železnim orožjem, med katerim prevladujejo sulične osti. Razlikovati je mogoče med starejšo in mlajšo skupino teh depojev, ki se ločita tudi po sestavi in razprostranjenosti. Za starejšo skupino, ki jo zasledimo v Istri, na Krasu in na Notranjskem, je značilno, da so v depojih zastopane tudi še maloštevilne bronaste sulične osti in sekire, med železnim orožjem pa so poleg suličnih osti in sekir tudi kratki ukri- vljeni meči – mahaire. V dveh depojih so bile pridane tudi čelada in tri konjske brzde. Ta skupina je datirana v obdobje med koncem 8. in sredino 6. st. pr. n. št. Mlajšo skupino depojev najdemo v Posočju in Furlaniji. V njih ni več bronastega orožja in mahair, pač pa nove oblike železnega orožja (sekire z enostranskimi plavutmi, uhata sekira, železno bodalo) in konjske opreme (brzda z železnima psalijama U-oblike). Zakopani so bili v drugi polovici 6. oziroma v 4. st. pr. n. št.
Poleti leta 1998 so pri urejanju parkirišča na Jelenovem klancu v Kranju izvedli zaščitna izkopavanja. V naravni niši pod konglomeratno steno so naleteli na depo, ki ga sestavlja več kot 400 ...bronastih predmetov – orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti ter železova žlindra in železova ruda. Predmeti v depoju so iz obdobja med 10. in 8. st. pr. n. št., ko so bili verjetno tudi odloženi. Kemična sestava predmetov, predvsem uhatih sekir, v leguri izkazuje razmeroma velike deleže svinca in v nekaj primerih tudi železa. V bližini depoja so v naselbinskih plasteh odkrili številne sočasne keramične najdbe in bronasti igli, nedaleč stran pa je bil tudi sočasen skeletni grob novorojenčka.
Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske ...skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po večini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2.
Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. ...Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes.
Na grebenasti vzpetini Reber nad vasjo Kompolje, vzhodno od Lukovice pri Domžalah, ležijo ostaline manjšega utrjenega naselja oz. gradišča. Odkritja s sondiranja leta 1879 datirajo gradišče v ...starejšo železno dobo. Greben Reber se na vzhodu konča z nekoliko višjo vzpetino, imenovano Kopa. Leta 2019 so na kolovozu, ki vodi po južnem pobočju Kope in Rebri, našli predmete iz starejše železne dobe. Na območju odkritja najdb so sledile arheološke raziskave Centra za preventivno arheologijo (2019) in Narodnega muzeja Slovenije (2021). Ugotovili smo, da najdbe izvirajo iz enega ali več skeletnih grobov. Razen dela zasutja grobne jame s keramičnim loncem in železnim nožem so bili pokopi uničeni, najdbe razmetane po nasutjih kolovoza, prav tako človeške kosti, ki so pripadale najmanj dvema osebama. Vse kaže, da so grob ali grobove razkopali ob gradnji kolovoza, morda že leta 1819, ko so najverjetneje prav tukaj našli bronasto negovsko čelado.
V prispevku so predstavljeni rezultati izkopavanja dveh starejšeželeznodobnih gomil G 21 in G 22, ki pripadata gomilnemu grobišču na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki. Gomili sta bili ...raziskani leta 2020 v okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki so potekala zaradi širitve industrijske cone Trata. V gomili G 21 so bili odkriti trije žgani grobovi, od tega eden s pridatkom železne sulične osti, železne plavutaste sekire, fibulo in posodo. Na podlagi najdb so grobovi datirani v prvo polovico ali sredino 5. st. pr. n. št. V obeh gomilah so bili v nasutjih odkriti odlomki različnih keramičnih posod z rdeče-črnim premazom, drobci sežganih kosti ter posamezne najdbe železnih nožev in delov noše; gre za ostanke uničenih grobov in nakazujejo nekoliko širši časovni razpon gomil že od konca 7. ali 6. st. pr. n. št. naprej.
V članku so predstavljeni rezultati rentgenske spektroskopije ročajev štirih polnoročajnih bronastih mečev starejše železnodobne dolenjske skupine. Rentgenski posnetek ročaja meča iz ...Podzemlja (8. st. pr. n. št.) dokazuje, da so ga priložili v grob po najmanj dveh popravilih. Trn antenskega meča z Vinjega vrha (8. st. pr. n. št.) je bil drugače kot pri podzemeljskem ulit skupaj z ročajem in ni ostanek zaključka rezila. Meč iz Save pri Krškem se po bimetalnosti navezuje na antenske meče iz jugovzhodne Evrope iz 9. oziroma 8. st. pr. n. št. Rentgenski posnetek nakazuje, da je bil bronast ročaj meča ulit neposredno na trnast zaključek železnega rezila. Rezilo meča z Vira pri Stični (7. st. pr. n. št.) se zaključi v spodnjem delu ročaja, kjer je pričvrščeno z zakovicama. V treh luknjicah na osrednjem delu ročaja ni več zakovic za pritrditev rezila. Prvotno rezilo so zamenjali z drugim, le plitvo vdetim v ročaj. Meč ni primeren za sekanje, temveč so ga uporabljali kot vbodni meč.
PDF