Na fotografiji so taborniki na Rjavki (del Božakovega), katerim je družina Črnugelj dovolila, da bivajo na njihovi posesti in uporabljajo zidanico za shranjevanje in kuhinjo. Na fotografiji Anton ...Črnugelj (roj. 1928) drži svojega sina Antona Črnuglja (roj. 1968). Fotografija je nastala leta 1969. Vodja tabornikov sta bila Henrik in Maks. Fotografijo so kasneje družini poslali v zahvalo.Fotografijo je prispevala Marija Nemanič z Rakovca.
Vodstvo Taborniškega Rodu črnega mrava iz Ljubljane je v želji, da razširi krog taborništva tudi na nas srednješolce iz vrst gojencev Dijaškega doma Ivana Cankarja, nas je povabilo v svoje ...dejavnosti. Udeleževali smo se sestankov in vaj v taborniških veščinah v njihovih prostorih v Njegoševi ulici. Udeležili smo tudi velikega taborniškega zleta v Kranju pred Dnevom mladosti 22. maja 1955. Bilo je lepo in mladostno.Taborniki so poskrbeli za različne zanimive taborniške igre v katerih smo sodelovali in … dan je minil kar prehitro. Z vlakom smo se vrnili v Ljubljano. Moje taborništvo tedaj ni trajalo dolgo, saj so nas šolske obveznosti le preveč omejevale. Na sliki skupina udeležencev iz Doma Ivana Cankarja v Ljubljani: žal ne prepoznavam več vseh; četrti z leve je sošolec Danilo Škulj iz Raščice, dalje Janez Otoničar in Vojko Hrmelj iz Cerknice, tretji z desne je Ivan Gorjanec iz Planine pri Postojni, predzadnji Vojko Čeligoj iz Ilirske Bistrice. (126/vč)
Ilirskobistriški taborniki so prve korake v organiziranem taborniškem delovanju opravili že davnega leta 1952. Za taborništvo jih je navdušil Franc Munih ravnatelj osnovne šole v Ilirski Bistrici in ...njegova soproga učiteljica Dorica, ki sta za vzgled venomer postavljala predvojne skavte. Tudi ta začetek ni bil enostaven, saj so bili brez opreme le z eno izposojeno avtomobilsko cerado, ki je v vsakem rosenju krepko puščala. Prvi tabor so si postavili na terasi nad glavno cesto neposredno pred Lovranom in želi občudovanje vseh mimoidočih, ki se niso mogli načuditi, kaj mladina tu počne. Tudi na lovranski občini si glede dovoljenja niso vedeli kako in kaj »bili so prvi primer tovrstnega turizma na Kvarneru.« Dovoljenje, da lahko počitnikujejo, pa so le dobili.Prvim dvajsetim bistriškim tabornikom je bilo to prvo taborjenje nepozabno. Sonce, morje in mladost, kaj bi še več! Taborniška ideja se je le še razrasla in taborniški rod »Rodu Snežniških ruševcev« je danes na Bistriškem nenadomestljiv pri vzgojnem delu z mladino in organiziranem koriščenju prostega časa mladih. Pomembna je njihova vloga v povezovanju mladine ne le v občini, temveč tudi prek državnih meja. Ponosni so na kočo v Črnem dolu pod Snežnikom, ki jim pomeni domovanje sredi snežniških gozdov in nenadomestljivo učilnico v naravi. Danes imajo svoj taborniški dom sredi mesta.Bistriški taborniki so se izkazali tudi kot vrhunski organizatorji številnih prireditev tudi za širši taborniški prostor. Pripravili so številna taborniška srečanja, enega takih se je udeležil tudi predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Izkazali so se tudi kot organizatorji raznih orientacijskih tekmovanj na Snežniku in vsej Sloveniji. Za Bistriške tabornike rodu snežniških ruševcev danes vedo tudi marsikje v Evropi, da celo v Južni Ameriki. (vč/407): Na sliki: Prva skupina bistriških tabornikov na taborenju v Lovranu. Na desni Franc MUNIH in soproga Dorica. Tu so še: Silva Žiberna, Ivko in Tone Primc, Stano Korena, Mitja Derenčin idr. Sliko hrani Silva Žiberna por. Dekleva.
Fotografija je iz leta 1959, ko je na občnem zboru tabornikov nastala Četa dveh krokarjev Metlika.Od leve: Makica Wacha, Jože Kambič, Katica Pirkovič, Ivan Žele, Tone StarcDruga vrsta: Gelca Mehak, ...Manek Fuks, Pubi Fabjanič, Franci Gornik,Tone Bajuk, Božo Kobe, Flerin?Tretja vrsta: Marija Štupar, Marija Urh, Anica Kraševec (Pezdirc), Jože Mozetič, Mile Predovič, Rudi Mehak, Vraničar Tone (ROGI)Zgoraj: Anica Klemenčič, Seka Bračika, vmes Toni Gašperič, Slavo VraničarFotografijo je prispeval Jože Mihelčič – Juš.
Zadnjo nedeljo v avgustu 1998, so se ilirsko-bistriški taborniki s svojimi prijatelji zbrali v Črnem dolu na jasi pred njihovo obnovljeno kočo. Člani vseh generacij domačih tabornikov, pridružili so ...se jim sodelavci ter številni gostje. Skupaj so obujali bogate spomine in proslavili 45 letnico svoje organizacije rodu Snežniških ruševcev. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj sto tabornikov, ki jih je življenje sicer razpršilo po vsej Sloveniji od Maribora do morja. Spet se je po črnodolski jasi razlegala taborniška himna »Dviga plamen se iz ognja…« O taborniškem srečanju v Črnem dolu je novinarka Dragica Jaksetič napisala lep članek v domačem mesečniku »SNEŽNIK«, sept 1998.Po besedah njihovega predsednika Leona Roliha se je v teh letih zvrstilo kar nekaj tisoč članov. Njihovo delo je visoko cenjeno tudi v državnem merilu, kjer dosegajo mnoge vidne uspehe in ohranjajo značilne taborniške aktivnosti. Srečanja se je udeležil tudi načelnik Zveze tabornikov Slovenije Milko Okorn, čestital k obletnici in devetnajstim tabornikom podelil priznanja zveze.Pozdravom in čestitkam so se pridružili tudi prisotni gostje iz Podgore, Gorij, Škofje Loke, Zagorja, Domžal in Medvod. V imenu domačega planinskega društva je slavljence pozdravil Vojko Čeligoj in se bistriških tabornikom zahvalil, da so nekdanjo planinsko kočo rešili pred propadom in jo tako lepo obnovili. Vročil jim je poseben žig in vpisno knjigo za obiskovalce, kot jo imajo vse planinske koče. Posebej jih je pohvalil, da so kljub obnovitvi celotne strehe ohranili letnico, »1914« oblikovano iz strešnikov, letnico, ko je bila zgrajena koča. Bila je to zadnja planinska koča slovenskega planinskega društva na Slovenskem. Na sliki: Skupina domačih tabornikov ustanoviteljev Taborniške organizacije na Bistriškem, pred obnovljeno taborniško kočo, z leve: Stano Koren, Silva Žiberna por. Dekleva, ravnatelj osnovne šole v Ilirski Bistrici Franc MUNIH pobudnik ustanovitve taborniške organizacije v Ilirski Bistrici in Jožko Pegan. Vč/695
