Trajnostnost se nanaša na ravnovesje socialnih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov, cilj tega koncepta pa je življenje v sožitju z naravo. Trajnostni razvoj se po drugi strani nanaša na doseganje ...urbanih ciljev za prihodnost ter na hkratno povečevanje blaginje in učinkovito prenašanje virov na naslednje generacije. Za oblikovanje politike in spremljanje napredka na tem področju se uporabljajo kazalniki trajnostnosti, ki jih oblikujejo razne ustanove in se razlikujejo glede na državo. V gospodarstvih v razvoju, kot je Turčija, je bilo do zdaj opravljenih malo raziskav o merjenju trajnostnosti. Avtorici sta v članku proučili ravni trajnostnosti turških mest z uporabo mehke logike, pri čemer sta oblikovali tudi merljiv in ponovljiv številski model za analizo njihove trajnostnosti. Za merjenje trajnostnosti sta uporabili 27 kazalnikov v okviru glavnih komponent ekologije, gospodarstva in socialnih vidikov, trajnostnost mest pa sta ocenili z mehkimi pravili. Na podlagi rezultatov sta vseh 81 turških provinc razdelili na kvantilne razrede in jih kartirali. Uporabljeni analitični pristop je lahko uporaben za urbaniste, oblikovalce politik in odločevalce, raziskava, predstavljena v tem članku, pa prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju trajnostnosti.
Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica ...dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Zamisel o skupnem prometnem prostoru (ang. living streets) se je razvila šele nedavno, upošteva pa se predvsem pri prostorskem načrtovanju in razvoju mest. Njena glavna namena sta zagotavljanje ...varnega dostopa za vse vrste prometa in s tem osredotočanje na splošni trajnostni razvoj mesta. Avtorji v članku proučujejo značilnosti glavnih prometnih žil v poslovnem središču Pešavarja z vidika koncepta skupnega prometnega prostora, na podlagi česar bi se lahko sprejeli ustrezni ukrepi za izboljšanje tega mestnega območja. Predpostavljajo, da trenutna infrastruktura skupnega prometnega prostora v poslovnem središču mesta ne zadovoljuje potreb različnih uporabnikov (nakupovalcev, stanovalcev, zaposlenih in ljudi, ki območje uporabljajo za rekreacijo). Da bi določili in analizirali osnovno javno infrastrukturo v poslovnem središču mesta, so opravili raziskavo, ki je vključevala opazovanje in anketo. Raziskava je razkrila težave, kot so hrup, onesnažen zrak, smeti, pomanjkanje ustrezne javne prometne infrastrukture in površin za pešce ter slabo upravljanje prometa. Anketiranci so izrazili močno nezadovoljstvo z zdajšnjo ureditvijo za pešce in parkiranje na ulici. Terenska raziskava je poleg tega pokazala, da površine za pešce ne zadovoljujejo potreb pešcev, pomanjkanje ulične opreme pa prebivalce odvrača od tega, da bi se bolj družili.
Avtorja v članku preučujeta poljsko mesto Torunj z vidika koncepta kompaktnega mesta. Na primeru izbranega mesta analizirata teoretične elemente koncepta kompaktnega mesta, pri čemer upoštevata ...psihološke vidike (družbeno percepcijo) kompaktnega mesta. Primarni podatki za študijo primera so bili zbrani med terenskimi raziskavami med letoma 2013 in 2014. Uporabljena metodologija vključuje pregled literature, rastrsko analizo satelitskega posnetka mesta (z velikostjo celice 250 x 250 m) in anketo o družbeni percepciji kompaktnega mesta (n = 128), pri kateri so bili uporabljeni vprašalniki z reprezentativnimi kvantitativnimi podatki. V sklopu raziskave je bila opravljena tudi analiza dostopnosti glavnih lokacij v Torunju. Rezultati so predstavljeni na zemljevidu urbanih območij in grafih družbene percepcije. Izsledki raziskave kažejo, da se Torunj z urbanističnega vidika pojmuje kot kompaktno mesto, s psihološkega ali družbenega vidika pa ne.
Zaradi ogromne količine porabljene energije in virov v stanovanjski gradnji so vlade mnogih držav prepoznale potrebo po nujnem spodbujanju zelenih oziroma okolju prijaznih stanovanj, da bi omogočile ...trajnostni razvoj tega področja. Poleg uvajanja ustreznih predpisov lahko vlade spodbudijo investitorje, da v gradnjo vključijo zelene elemente, tako da jim ponudijo različne oblike subvencij. Dodelitev tovrstnih subvencij pa pogosto ni ekonomična. Teoretično gledano lahko tržne sile vodijo k zagotavljanju zelenih stanovanj brez vladnega poseganja, če so akterji na trgu za zelene elemente stanovanj pripravljeni plačati več. V tem okviru so v članku predstavljeni izsledki raziskave, v kateri so avtorji na podlagi strukturirane ankete, izvedene v Macau, primerjali potencialno pripravljenost kupcev stanovanj, da plačajo za različne lastnosti zelenih stanovanj. Preučevane stanovanjske lastnosti so obsegale rabo zelenih materialov (na primer trajnostni gozdni proizvodi) in načinov gradnje (na primer montažna gradnja), energijsko učinkovite tehnologije (na primer LED-razsvetljava) in naprave za varčevanje z vodo (na primer sistem za prečiščevanje odpadne sanitarne vode). Ugotovitve kažejo, da so na pripravljenost anketirancev v glavnem vplivale finančne spodbude. Lastnosti zelenih stanovanj, ki lahko prinašajo neposredno finančno korist, so se ujemale z večjo pripravljenostjo za plačilo (PZP). Na koncu članka so predstavljeni mogoči vplivi raziskovalnih izsledkov na politiko obravnavanega področja.
Udejanjanje načela trajnostnosti (trajnosti) na gospodarskem, družbenem in okoljskem polju pomeni trajno prilagajanje organizacije in (materialnega) delovanja družbe okolju. Trajnostno sonaravni ...razvoj oziroma (širše) napredek pomeni trajno (trajnostno) in hkratno izboljševanje materialne, socialne in okoljske kakovosti življenja. Geografija ima priložnost, da aktivno sodeluje pri udejanjanju sonaravnih vzorcev prostorske organizacije dejavnosti človeštva.
Obseg in intenzivnost različnih oblik degradacije geografskega okolja in njegovih sestavin podčrtuje potrebo po gospodarskemu razvoju, ki bo upošteval značilnosti okolja. Za povečevanje okoljske ...sestavine človekove blaginje ne zadošča zgolj pasivno zasnovano varstvo geografskega okolja. Geografija sonaravnega razvoja kot raziskovalno polje in učni predmet poudarja pomen pokrajinskim potezam in procesom čim bolj prilagojenega, sonaravnega vzorca poselitve, gospodarstva, infrastrukture in pokrajinske rabe.
PDF
