V članku se brezdomstvo v Franciji obravnava v okviru treh glavnih medsebojno povezanih sklopov dejavnikov, in sicer pritiskov na trgu dela, nezakonitega priseljevanja in institucionalne ...neučinkovitosti. Makroekonomski izzivi so povzročili izgubo delovnih mest in posledično slabe razmere na trgu dela, kar čutijo osebe brez ustreznih kvalifikacij. Zato težave na trgu dela skupaj s pomanjkanjem socialnega kapitala in primernih stanovanj po dostopni ceni ter ob nezadostni institucionalni podpori povečujejo brezdomstvo. Vse to potrjuje potrebo po dejavnejšem ukrepanju vlade na stanovanjskem trgu, da bi naredili prostor za razmeroma šibkejši del prebivalstva v pogosto neenakopravnem procesu rasti. Drugo pomembno vprašanje je, kako ustvariti nova delovna mesta s pozitivno rastjo plač, ker bi brez ustrezne kupne moči zagotavljanje stanovanj pomenilo le prenašanje revščine z enega mesta na drugo.
Potrošniška družba, družba tveganja in družba z nanja so samo nekatere oznake, ki poskušajo opisati socialne, ekonomske, kulturne in politične spremembe, ki so se z godile v drugi polovici dvajsetega ...stoletja. Za čas globalizacije je na ravni edukacijskih politik z načilno, da tudi številčne in ekonomsko bolj razvite nacije nimajo pravih možnosti v globaliziranem svetu, če ne bodo vlagale v edukacijo, katere kakovost bi presojali skladno z mednarodnimi standardi. Od tod izhodišča za razpravo o pomembnosti permanentnega izobraževanja, kamor spada tudi razprava o izobraževanju odraslih.
V prvem delu članka nas zanima vprašanje opredeljevanja zakonitosti človekove narave in njenih zakonov delovanja s posebnim poudarkom na sposobnostih in zmogljivostih odraslih za učenje. Ker pa se sposobnosti za učenje ohranjajo in oblikujejo bolj v tistih družbah, ki znajo dovolj sistematično pristopati k problemu vseživljenjskega učenja, se po drugi strani pokaže, da o vsem tem odločajo tudi predstave, ki jih goji neka družba o odrasli in starejši generaciji. Zato v drugem delu članka opišemo tudi, katere družbeno-ekonomske razmere ter institucionalne strukture pogojujejo možnost uresničevanja permanentnega izobraževanja kot naloge prihodnje družbe.
Gospodarstva Evrope vedno glasneje opozarjajo na nevarno razhajanje v usposobljenosti in znanjih, ki ustrezajo potrebam delodajalcem, ter obstoječo ponudbo, kar znatno vpliva na (ne)-konkurenčnost ...nacionalnih gospodarstev. Znanje, usposobljenost in kompetence v družbi znanja namreč postajajo nujni pogoj konkurenčnosti (globalnih) trgov dela, kar je v kriznih časih še pomembnejši dejavnik za obstoj gospodarskih subjektov na trgu. Z drugimi besedami, za družbo znanja kot cilj integrirane Evrope je pri oblikovanju celostnih politik velikega pomena identificiranje sedanjih in prihodnjih potreb po usposobljenosti ter sodobnih znanjih. Šele celostno in sistematično spremljanje in identificiranje potreb namreč omogočata uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgih dela, s tem pa tudi večjo konkurenčnost in visoko stopnjo socialne kohezije. Ustrezno usposobljena delovna sila vseh kvalifikacij in vseh generacij, vključena v vseživljenjsko izobraževanje, se namreč hitreje in uspešnejše prilagaja zahtevam sodobnega dinamičnega gospodarskega okolja in (poklicne, sektorske in geografske) mobilnosti.
In this article, a review of functional regions by selected countries is presented. For this purpose, the basic concepts of definition and delimitation of functional regions are presented, followed ...by a presentation of functional regions in the fifteen selected countries in European Union: Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Italy, Hungary, Germany, Norway, Poland, Portugal, Spain, Sweden, Great Britain, as well as in Switzerland, Canada and United States of America. At the end, a short review of definition and delimitation of functional regions in Slovenia is presented from the international perspective. KLJUCNE BESEDE functional region, regionalisation, labour market, review, Europe, Slovenia
V zadnjih desetletjih se je izobraženost prebivalcev evropskih držav, še posebej mladih, pomembno povečevala, ob tem pa se je zmanjševala verodostojnost jamstva, da višja stopnja formalne izobrazbe ...prinaša ustreznejšo in bolje plačano zaposli tev. Hkrati se spreminjajo prakse zaposlovanja, med drugim tudi zato, ker delodajalci vse pogosteje zahtevajo neformalno pridobljena znanja in veščine, ki so kratkoročno profitabilna, šolska spričevala in diplome pa pripoznavajo za vstopnico v izbirni proces. Za zaposlitev so vse bolj relevantna neformalno pridobljena znanja in veščine, kot so: socialne in komunika cijske spretnosti, informacijska pismenosti, obvladovanja tujih jezikov idr. Od iskalcev zaposlitve se zahteva tudi sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj in preusmerjanja od ozkih specifičnih k širšim in splošnejšim kvalifikacijam. Učenje ob delu in učenje na dolgi rok oziroma vseživljenjsko učenje postajata del zaposlitve. Te nove zahteve na trgu dela še posebej priza devajo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve. Kot kažejo raziskave, so mladi socialna skupina, ki je najpogosteje vklju čena v negotove oblike zaposlitve, kot so začasna in občasna dela, dela za določen čas, ki pogosto ne omogočajo izgradnje osebnih profesionalnih karier.
Prispevek obravnava dva problema, povezana s temi ugotovitvami: kako bi bilo mogoče ublažiti posledice dejavnikov, ki na trgu dela odrivajo mlade na družbeno margino, s poudarkom na individualnih vložkih v (dodatno) izobraževanje in vzpostavljaje socialnih omrežij; in ali bi mladi z najvišjimi stopnjami izobrazbe, kot tista skupina, pri kateri se z neustrezno zaposlitvijo izgubi največ znanja, z vlaganjem v človeški in socialni kapital lahko izboljšali svoje kompetence za uspešen prehod iz izobraževanja v zaposlitev.
PDF
