Wesentliche Fragen der Netzpolitik sind: Was heißt Freiheit im Internet? Was kann das Recht bewirken, um die Risiken der elektronischen Vernetzung zu minimieren und die Individualrechte zu schützen? ...Wie kann sich die Demokratie unter dem Einfluss neuer Techniken und der Forderung nach größerer Transparenz weiterentwickeln? Welche Bedeutung hat der Datenschutz und wie sollte er in Zukunft ausgestaltet werden? Der Autor – Rechtswissenschaftler, der auch der erste Bundesbeauftragte für den Datenschutz und zeitweise Innenminister eines Bundeslandes war – stellt nicht nur Fragen, sondern gibt Antworten: Auf der Grundlage von Risikoanalysen behandelt er die verschiedenen Problembereiche und gibt konkrete Lösungshinweise. Er setzt sich vor allem mit den Ängsten und Sorgen derer auseinander, die den neuen Techniken und ihren Anbietern und Nutzern misstrauen, und plädiert für gezielte, effektive rechtliche Regelungen, die zum Abbau der Risiken beitragen.
Am 1.5.2011 ist die beim Beitritt Polens zur EU vereinbarte Übergangsfrist für die Arbeitnehmerfreizügigkeit abgelaufen. Damit wurde zwischen Polen und Deutschland die Freizügigkeit aller ...unselbständig Erwerbstätigen hergestellt. Diesen Schritt hatten manche für problematisch gehalten und vor Gefährdungen der Kollektivvertrags- und Sozialleistungssysteme gewarnt. Ein Blick in die Geschichte zeigt, dass der Austausch von Arbeitskräften zwischen Polen und Deutschland alles andere als ein neues Phänomen darstellt. Unter dem Dach der EU sind nun mit der Herstellung der Freizügigkeit neue Chancen verbunden: sowohl für die Menschen als auch die Volkswirtschaften in beiden Nachbarländern. Wie aber wird sich die freizügigkeitsbedingte Liberalisierung der Arbeitsmärkte in Polen und Deutschland auswirken? Welche rechtlichen Rahmenbedingungen bestehen, und welche Regelungen sollten möglicherweise getroffen werden? Diesen Fragen wird in den im Band abgedruckten Beiträgen nachgegangen. Sie basieren auf Vorträgen, die auf einer vom Max-Planck-Institut für Sozialrecht und Sozialpolitik und der Fakultät für Jura, Verwaltung und Ökonomie der Universität Breslau im November 2011 gemeinsam veranstalteten Tagung gehalten worden sind.
From the killing fields of Rwanda and Srebrenica a decade ago to those of Darfur today, the United Nations has repeatedly failed to confront genocide. This is evinced, author and journalist Adam ...LeBor maintains, in a May 1995 document from Yasushi Akashi, the most senior UN official in the field during the Yugoslav wars, in which he refused to authorize air strikes against the Serbs for fear they would "weaken" Milosevic. More recently, in 2003, urgent reports from UN officials in the Sudan detailing atrocities from Darfur were ignored for a year because they were politically inconvenient.This book is the first to examine in detail the crucial role of the Secretariat, its relationship with the Security Council, and the failure of UN officials themselves to confront genocide. LeBor argues the UN must return to its founding principles, take a moral stand and set the agenda of the Security Council instead of merely following the lead of the great powers. LeBor draws on dozens of firsthand interviews with UN officials, current and former, and such international diplomats as Madeleine Albright, Richard Holbrooke, Douglas Hurd, and David Owen.
This book will set the terms for discussion when UN Secretary General Kofi Annan steps down to make room for a new head of the world body, and political observers assess Annan's legacy and look to the future of the world organization.
Prometna infrastruktura pomeni ogrodje prostorske strukture, določa njegove razsežnosti in omejitve. Ker prometna (ne)razvitost hkrati dimenzionira tudi razsežnosti gospodarskega razvoja in rasti, je ...bilo dokončanje avtocestnega križa v začetku devetdesetih let postavljeno kot prednost v razvoju mlade države, definirana z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v RS. Prispevek obravnava hiter pregled sodobnega planiranja prometne (cestne) infrastrukture, ki zajema področja od nadnacionalnega značaja avtocest do kapilarnega cestnega omrežja. Omejen je na smiselni, faktografski in vsebinski pregled zakonodajnih procesov, na osnovi katerih planiramo cestno infrastrukturo in jo vzdržujemo, in ne vrednoti učinkovitosti predstavljenih zakonov in ukrepov.
Extended description:
Soča: 80 let od konca Prve svetovne vojne, nove najdbe ostankov v Soči, struga in potapljači (Avče pri Kanalu), konstrukcija porušenega mostu v reki, potapljači skačejo v vodo, ...Solkanski most lepi posnetki, detajli kamnitega mostu; izjava Boris ČUFAR, Gasilsko društvo Kanal, izjava Boris HUMAR, reka Soča in Solkanski most.
Soča River: New findings of WW1 remnants in the Soča riverbed.
Original language summary:
Soča: nove najdbe ostankov Prve svetovne vojne v strugi reke Soče.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
O obolelih zaradi azbesta. Azbestoza je posledica večletne uporabe azbesta v proizvodnji v cementarni Anhovo; cementarna Anhovo, zvon na zvoniku, proizvodnja azbesta, azbestni izdelki, izjave Marjan Petrič, samostojni odvetnik, Nevenka Mlinar, zdravnica splošne medicine, Majda Medvešček, upokojenka po protiazbestnem zakonu, Bogomir Bavdaž, delavec v Salonitu, Jelka Tinta, upokojena delavka, Pavle Budin, predsednik okrožnega sodišča Nova Gorica, Zvonimir Kristančič, pomočnik generalnega direktorja Salonita, Marjan Shilling, delavec v Salonitu, Ivanka Gabrijelčič, prebivalka Anhova.
This clip presents asbestosis, a disease resulting from being exposed to asbestos over several years, and its use in the cement plant in Anhovo; Cement Anhovo and the production of asbestos with asbestos products. Statements by Marjan Petrič, an independent lawyer, Nevenka Mlinar, GP, and others are presented.
Information:
The efforts of asbestosis affected workers and locals of Anhovo to claim compensation.
Original language summary:
Prizadevanja za azbestozo obolelih delavcev cementarne in krajanov Anhovega za izplačilo odškodnin.
Extended description:
Information:
Reflectors reflecting car headlights improves the road safety; children walking on the verges of a road in the dark.
Original language summary:
Kresničke, ki ...odsevajo svetlobo žarometov, povečajo varnost v cestnem prometu; otroci hodijo ponoči ob cesti.
Extended description:
Življenje je delo – trdo delo, borba in nenehno pehanje za vsakdanjim kruhom in vsakdanjo srečo.
Delo, v vseh svojih tisočerih oblikah, je ustvarilo človeka, človek pa ga je ...izpopolnil, da bi si s kar najmanj truda pridobil kar največ sreče…
Toda – srečo lahko kupiš tudi na cesti – na kupe sreče… In še zelo poceni je. Tanki lističi mamijo vse, ki hitijo mimo. Le prodajalec ostaja ob vsem bogastvu hladen. Izpostavljen soncu, dežju in vetru, mrazu in toploti, ravnodušno prodaja srečo vsem, ki bi jo imeli radi več kot jo lahko zaslužijo z žulji na svojih dlaneh in potokih znoja na licih.
Tokrat smo se z našo kamero poslovili od sončnega dne in meteoroloških motenj in zabrnela je tam, kjer je pot do sreče še posebej dolga in naporna.
V peči ene izmed ljubljanskih opekarn opazujemo delo, ki zahteva od človeka zares maksimalne napore.
Vroče je… strašansko vroče je sredi tega premogovega pepela sredi razbeljenih sten peči in vroče, komaj pečene opeke; tla izžarevajo in pečejo v podplate, zrak duši. Človek nevajen take vročine komaj še diha, srce utripa nemirno – toda ta dva moža pred nami vendarle izvozita dnevno iz peči po 75 ton žgane opeke. Da jo lahko prijemljeta z rokami natakneta preko dlani posebne zaščitne rokavice iz debele gume.
V tej peči jih pravzaprav dela pet. Njihov delovni dan se pričenja ob treh ponoči in traja vse dotlej dokler ni vsa pečena opeka na tovarniškem dvorišču. Peč mora biti vsak dan prazna, ker jo vedno znova spet napolnijo s surovo opeko.
Vroče je. Vroče je, pa čeprav to delo samo gledaš.
Tak način dela v opekarnah zamenjujejo danes moderne tunelske peči, kjer je vse delo avtomatizirano. Tudi ta peč je v rekonstrukciji. Premog bo zamenjalo gorilno olje, delo teh mož pa nakladalni viličarji.
In zunaj na tovarniškem dvorišču se vsak dan grmadijo skladi toliko iskane opeke.
Če ste si po tej peklenski vročini zaželeli malo osvežitve, ni treba potovati daleč. Na drugem kraju Ljubljane ima podjetje Trgohlad odlične, moderne hladilnice. Ob vsakem letnem času je v njih temperatura za dobrih 90 stopinj Celzija nižja od one v opekarski peči.
Zanimalo nas je predvsem, kako poteka delo pri tako nizkih temperaturah in ko smo z delavci tega podjetja, oblečeni v debele bunde, škornje in halje, ki spominjajo na uniforme zloglasnega Ku-klux-klana prešli pet, nekaj decimetrov debelih vrat, nismo vzdržali v notranjosti več kot pol ure, pa še se nam je v tem kratkem času zanohtalo in so skoraj zmrznile filmske kamere in magnetofon.
Ljudje pa delajo v tem prostoru tudi po osem ur na dan.
Vrnili smo se iz Sahare in z južnega pola. Srečkar še vedno prodaja lepa upanja, prava sreča pa se sprehaja vsepovsod okrog njega pod plavim nebom, na prijetno ravno prav toplem poletnem soncu.
Work in extreme conditions, in very high or low temperatures; a brickyard, a cold room, a traffic officer at a crossroads, a lottery tickets seller in a kiosk.
Original language summary:
Delo v ekstremnih delovnih pogojih, visokih in nizkih temperaturah; opekarna, hladilnica, prometnik sredi križišča, prodajanje srečk v kiosku.
Extended description:
Življenje je delo – trdo delo, borba in nenehno pehanje za vsakdanjim kruhom in vsakdanjo srečo.
Delo, v vseh svojih tisočerih oblikah, je ustvarilo človeka, človek pa ga je izpopolnil, da bi si s kar najmanj truda pridobil kar največ sreče…
Toda – srečo lahko kupiš tudi na cesti – na kupe sreče… In še zelo poceni je. Tanki lističi mamijo vse, ki hitijo mimo. Le prodajalec ostaja ob vsem bogastvu hladen. Izpostavljen soncu, dežju in vetru, mrazu in toploti, ravnodušno prodaja srečo vsem, ki bi jo imeli radi več kot jo lahko zaslužijo z žulji na svojih dlaneh in potokih znoja na licih.
Tokrat smo se z našo kamero poslovili od sončnega dne in meteoroloških motenj in zabrnela je tam, kjer je pot do sreče še posebej dolga in naporna.
V peči ene izmed ljubljanskih opekarn opazujemo delo, ki zahteva od človeka zares maksimalne napore.
Vroče je… strašansko vroče je sredi tega premogovega pepela sredi razbeljenih sten peči in vroče, komaj pečene opeke; tla izžarevajo in pečejo v podplate, zrak duši. Človek nevajen take vročine komaj še diha, srce utripa nemirno – toda ta dva moža pred nami vendarle izvozita dnevno iz peči po 75 ton žgane opeke. Da jo lahko prijemljeta z rokami natakneta preko dlani posebne zaščitne rokavice iz debele gume.
V tej peči jih pravzaprav dela pet. Njihov delovni dan se pričenja ob treh ponoči in traja vse dotlej dokler ni vsa pečena opeka na tovarniškem dvorišču. Peč mora biti vsak dan prazna, ker jo vedno znova spet napolnijo s surovo opeko.
Vroče je. Vroče je, pa čeprav to delo samo gledaš.
Tak način dela v opekarnah zamenjujejo danes moderne tunelske peči, kjer je vse delo avtomatizirano. Tudi ta peč je v rekonstrukciji. Premog bo zamenjalo gorilno olje, delo teh mož pa nakladalni viličarji.
In zunaj na tovarniškem dvorišču se vsak dan grmadijo skladi toliko iskane opeke.
Če ste si po tej peklenski vročini zaželeli malo osvežitve, ni treba potovati daleč. Na drugem kraju Ljubljane ima podjetje Trgohlad odlične, moderne hladilnice. Ob vsakem letnem času je v njih temperatura za dobrih 90 stopinj Celzija nižja od one v opekarski peči.
Zanimalo nas je predvsem, kako poteka delo pri tako nizkih temperaturah in ko smo z delavci tega podjetja, oblečeni v debele bunde, škornje in halje, ki spominjajo na uniforme zloglasnega Ku-klux-klana prešli pet, nekaj decimetrov debelih vrat, nismo vzdržali v notranjosti več kot pol ure, pa še se nam je v tem kratkem času zanohtalo in so skoraj zmrznile filmske kamere in magnetofon.
Ljudje pa delajo v tem prostoru tudi po osem ur na dan.
Vrnili smo se iz Sahare in z južnega pola. Srečkar še vedno prodaja lepa upanja, prava sreča pa se sprehaja vsepovsod okrog njega pod plavim nebom, na prijetno ravno prav toplem poletnem soncu.
Extended description:
V ljubljanskem Litostroju so se letos lotili zanimive in obsežne akcije za povečanje storilnosti dela, prav gotovo največje, kar smo jih izvedli v naši državi. Samo nekaj ...posnetkov, ki smo jih mimogrede ujeli v tovarni.
Saj letaki res niso nič novega, toda delavci so se začudili, ko so jih v tovarni začeli opozarjati na nevarnost alkoholizma, na zmanjšanje dohodkov z neopravičljivimi odhodi z dela in podobne napake raznih posameznikov.
V akciji sodeluje tudi skupina za zaščito pred poškodbami pri delu. Z napisi in aktivnimi posegi skuša odstraniti ali vsaj zmanjšati odstotek nesreč, ki so pri tej vrsti dela ob najmanjši nepazljiovsti nujne.
Število obolenj v tovarni skušajo zmanjšati tudi s tem, da nudi uprava delavcu maksimalne možnosti za osebno higieno in pri tem ne štedi s sredstvi.
In potem pri plači: v ovojnici je tudi bankovec z napisom: ta bankovec je ponarejen, polno denarnico pravih pa dobiš, če čim bolje opraviš svoje delo. Način je vsekakor izviren.
Akcija teče vsak dan ob vsaki priložnosti po zvočnikih, v kinu itd. V Litostroju pravijo, da uspeh ne more izostati, čeprav ga ni mogoče takoj izraziti s številkami. Saj je uspeh tovarne tudi osebni uspeh vsakogar izmed njih.
Posnetki: delavec deli letake, delavec ob brusilnici, letak - Perite roke pred jedjo, delavec ob kompresorju, odhod delavcev iz tovarne.
Information:
Action for the increasing of productiveness and better work protection in foundry Litostroj in Ljubljana.
Original language summary:
Akcija za povečanje storilnosti in boljšo varnost pri delu v Litostroju.
Extended description:
Okna, okna, bleščeča okna…
Strašno, groza, ljudje pomagajte, samomorilec!
Samomorilec? Ne, še malo ne – najbrž je artist cirkusa, ki gostuje te dni v Ljubljani in dela zanj ...malce drzno reklamo.
Ne, dragi komentatorji, ne eno ne drugo. Čistilec oken je. S krpo in gobo ter polnim vedrom vode v rokah se ti možje sukajo nad zevajočo globino in si tako tiho in skromno služijo kruh, kot je tiho in skromno življenje čistilcev oken, čeprav so ti junaki betonskih previsov čestokrat paša za tradicionalne ljubljanske radovedneže. Vsekakor pa je delo bratov Mušičev iz Trzina, ki skrbe, da je bela Ljubljana res bela, vse prej kot lahko, ti fantje morajo imeti dobršno mero korajže in vsi so skregani s strahom. Srečno fantje!
Extended description:
Okna, okna, bleščeča okna…
Strašno, groza, ljudje pomagajte, samomorilec!
Samomorilec? Ne, še malo ne – najbrž je artist cirkusa, ki gostuje te dni v Ljubljani in dela zanj malce drzno reklamo.
Ne, dragi komentatorji, ne eno ne drugo. Čistilec oken je. S krpo in gobo ter polnim vedrom vode v rokah se ti možje sukajo nad zevajočo globino in si tako tiho in skromno služijo kruh, kot je tiho in skromno življenje čistilcev oken, čeprav so ti junaki betonskih previsov čestokrat paša za tradicionalne ljubljanske radovedneže. Vsekakor pa je delo bratov Mušičev iz Trzina, ki skrbe, da je bela Ljubljana res bela, vse prej kot lahko, ti fantje morajo imeti dobršno mero korajže in vsi so skregani s strahom. Srečno fantje!
Ljubljana: A report on the dangerous work of professional window-cleaners.
Original language summary:
Ljubljana - reportaža o nevarnem delu čistilcev oken.
PDF
