Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Uz Petra Preradovića i Ivana Mažuranića hrvatska književna historiografija Stanka Vraza smatra jednim od najvećih preporodnih pjesnika. O tome jasno svjedoče i ocjene velikana književne ...historiografije, starijih: Branka Drechslera Vodnika i Slavka Ježića, ali i trojice suvremenih: Ive Frangeša, Miroslava Šicela i Dubravka Jelčića. Da Vrazovo umjetničko stvaranje i život ispunjen plodnim kulturnim radom i nadalje ostaju predmetom novijih književnoznanstvenih istraživanja, svjedoče i neka najnovija suvremena, književnopovijesna i teorijski osvježena čitanja Vrazovih djela, dvjesto godina nakon njihova nastanka. To je doista nedvojben pokazatelj vrijednosti Vrazova umjetničkoga opusa.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pismo hranimo v knjižnici v sklopu Posebnih zbirk Boga Komelja.- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Classical Reception in Slovenia Marinčič, Marko
A Handbook to Classical Reception in Eastern and Central Europe,
03/2017
Book Chapter
The territory of today's Slovenia was to a great degree Romanized by the time of the Slavic invasion. It belonged to the Latin (Catholic) West during the Middle Ages and contributed to Renaissance ...humanism through personalities such as Augustinus Prygl “Tyfernus” (c.1475–1536), the first collector of inscriptions in the Austrian lands, and Baron Sigismund von Herberstein (1486–1566), author of the first important work on Russia in the West. Both Valentin Vodnik (1758–1819), the central figure of Slovenian Enlightenment classicism, and the Romantic bard France Perešeren (1800–1849) were heavily indebted to classical models. Like elsewhere in Europe, Greek myth––in modern clothing or as a political metaphor––was a crucial constituent of twentieth‐century theater. The introductory chapter presents the architect Jože Plečnik (1872–1957) and his plan to transform the capital of Slovenia into a “new Athens” as an idiosyncratic case of modernist architecture regressing into neoclassicism.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Prvi izmed spominskih obeležij pod arkadami je veličastni spomenik Valentinu Vodniku, ki se je 3. 2. 1758 rodil v Zgornji Šiški pri ...Kamniti mizi, umrl pa 8. 1. 1819 v Ljubljani. Prvemu slovenskemu pesniku, časnikarju (Lublanske novize), uredniku, prevajalcu, slovničarju so ga sodeč po napisu postavili 1819, po poznejših ugotovitvah strokovnjakov pa šele 1827. Spomenik, ki je sestavljen iz podstavka, žlebljenega stebra in jonskega kapitela, ima dva ščita: na sprednjem je zapis verzov Vodnikove pesmi Moj spomenik v bohoričici, na zadnjem pa zapis v latinščini: Valentino Vodnik Slavo-Carniolo, 6. Idibus Ianuarii sexagenario vita functo. Amici posuerunt MDCCCCXIX, kar pomeni: Valentinu Vodniku, Kranjcu slovenskega rodu, ki je umrl 8. januarja, star 60 let, postavili prijatelji 1819. Vodnikov spomenik je še eden takih primerov, ko posmrtnih ostankov pokojnika niso našli, zato je le simboličen. Za izdelavo in postavitev Vodnikovega nagrobnika so sredstva prispevali Vodnikov učenec Henrik Costa, France Prešeren, Andrej Smole in mnogi drugi, pa tudi Vodnikovi sorodniki. Ob posvetovanjih o Čopovem nagrobniku so se leta 1838 odločili, da bodo obnovili tudi Vodnikov in Linhartov nagrobnik. Vodnikov spomenik z žlebljenim stebrom je bil značilen za začetek 19. stoletja, saj so veliko takšnih postavili vojakom iz napoleonskih vojn. Nagrobnik pesnika Vodnika je iz črnega lesnobrdskega apnenca, ima stebrasti podstavek, na katerem stoji žara s kačo. Med ščitoma sta navzdol obrnjeni plamenici, simbol ugašajočega življenja, pretaknjeni skozi lovorov venec,ki simbolizira večno slavo. Steber pomeni trdnost, je znamenje časti, tudi povezanosti med nebom in zemljo. Jonski kapitel ima okras v obliki girland ter stiliziranih vitic. Na vrhu kapitela je kvadratni podstavek za žaro, ki je bila nekdaj litoželezna, vendar je izginila že pred letom 1936. Žaro je ovijala kača, pozneje pa so jo nadomestili s preprostejšo žaro, ki je imela rastlinski okras. To žaro so leta 1951 razbili. Monumentalnost nagrobnika nedvomno pripoveduje o velikem pomenu pokojnega, ki velja za enega od stebrov razsvetljenstva na Slovenskem. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997; Bajuk, M.: Navje. Ljubljana, Kulturni odsek mestnega poglavarstva, 1940) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pisateljska grobnica je s petimi metri višine največji nagrobni spomenik na Navju. Gre za neorenesančni stanski nagrobnik s ...pilastri, z volutami in s polkrožnim zaključkom, ki posega v arhitekturni repertoar 17. stoletja. Na sredi napisne plošče je bila prvotno pritrjena velika palmova veja z lipovim in lovorovim vencem, ki je simbolično govorila o zmagi nad smrtjo, večnosti, nesmrtni slavi in o pomenu za slovenski narod.Nagrobnik je naročilo Pisateljsko podporno društvo iz Ljubljane. Odkrili so ga 31. oktobra 1888, izdelali so ga v ljubljanski kamnoseški delavnici Alojzija Vodnika po načrtu deželnega inženirja, Čeha Jana Vladimirja Hraskega. Stroški nagrobnika in grobnice so znašali več kot 1400 goldinarjev. Uporabili so repentaborski, šentanski in salzburški kamen ter beljaški ter kararski marmor. Rastlinski okras iz kovanega železa je izdelal Janez Spreitzer iz Ljubljane, ograjo iz kovanega železa pa Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Okras je bil na spomeniku še leta 1951. V grobnico pod arkadami na Navju so 1938 prenesli posmrtne ostanke vseh 10 pokojnikov in prestavili obnovljeni spomenik. Prva imena na plošči ob odkritju so bila Božidar Raič, Fran Levstik ter Anton Raič. Zadnja sta bila pokopana Anton Aškerc in Josip Stritar, vendar ima slednji svoj spomenik in ni napisan na pisateljskem nagrobniku. V pisateljski grobnici so pokopani: Fran Gestrin (1. 12. 1865 – 15. 8. 1893, Ljubljana), pesnik in pisatelj, prevajalecAnton Aškerc (9. 1. 1856, Globoko pri Rimskih Toplicah – 10. 6. 1912, Ljubljana), pesnik, arhivarBožidar Raič (9. 2. 1827, Sv. Tomaž na Štajerskem – 6. 7. 1886, Ljubljana), deželni in državni poslanec, slovenski pisatelj, župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Bil je zaveden mož, pobudnik taborov, prizadeval si je za šole s slovenskim učnim jezikom. Geslo Rodu pravico je imel vrezano na pečatnem prstanu. Anton Raič (19. 4. 1845, Mala Nedelja – 16. 9. 1888, Praga), Božidarjev nečak, cesarsko kraljevi profesor na veliki realki v Ljubljani, zgodovinar, odbornik in tajnik Pisateljskega društva, pisal je strokovne knjige. Simon Rutar (12. 10. 1851, Krn pri Tolminu – 3. 5. 1903, Ljubljana), zgodovinar, geograf, publicist, zbiralec ljudskega slovstva, utemeljitelj slovenske arheološke terminologije. Blag mu bodi spomin! Ivan Nep. Resman (24. 4. 1848, Otok pri Mošnjah – 5. 1. 1905, Ljubljana), železniški postajenačelnik v pokoju, pesnik, publicist, dopisnik Slovenskega naroda in Ljubljanskega zvona, narodnjak, pokrovitelj Dragotina Ketteja. Verzi na plošči so iz njegove pesmi Povejte (1897). Fran Levstik (28. 9. 1831, Spodnje Retje pri Velikih Laščah – 16. 11. 1887, Ljubljana), cesarsko kraljevi skriptor v licealni knjižnici, pesnik, pripovednik, kritik, jezikoslovec, urednik. Bil je idejni vodja mladoslovencev. Verze za njegov grobni napis je prispeval Josip Stritar. Ivan Železnikar (28. 12. 1839, Stiška vas – 26. 1. 1892, Ljubljana), urednik Slovenskega naroda, eden prvih poklicnih časnikarjev na Slovenskem. Andrejčkov Jože – Podmilšak (24. 3. 1845, Krašnja – 24. 12. 1874, Ljubljana), ljudski pripovednik, pesnik, prevajalec. Josip Stritar (6. 3. 1836 – 25. 11. 1923, Rogaška Slatina), pesnik, častni meščan Ljubljane. Na nagrobniku je zapisano tudi ime kamnoseka: Vodnik. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Reprezentančna Vodnikova hiša (nekdaj Kolodvorska 18, še prej 34) z balkonsko balustrado in levom v začetku Kolodvorske ulice, pred ...gradnjo nove poslovne stavbe ZPIZ porušena. Na levi je del Železniškega doma.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Illustration of Valentin Vodnik (3 February 1758 - 8 January 1819), Slovene priest, teacher, journalist and poet, reprinted in 1905- ...All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vodnik Homestead, 2006- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 ...Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
