Extended description:
Stari trg ob Kolpi: izjava Marko Kobe, panorama kraja s cerkvijo, napisna tabla Poljanska dolina ob Kolpi, izkopavanje krompirja, obrat tovarne Unior, središče vasi, kmet pelje ...travo s samokolnico, starejša ženska z motiko in vedrom, deklica na rolerjih, zidanica, kašča, cerkev. O kraju in prebivalcih pripoveduje župnik Jože PAVLAKOVIČ, farna cerkev sv. Jerneja, notranjost, freske, oltar, lepa vhodna vrata, lepo obnovljena podružnična cerkev, deklica in igra z mačko, izjava Stane DRAŽUMERIČ, ravnatelj Osnovne šole Stari trg, mladi šahisti, izjavi Darja KAPŠ, Tadej KOBE, najboljša šahista, izjava Andrej RADE, reka Kolpa, piknik prostor, zidan kamin, obrežje, ribe v vodi, kanuist, napisna tabla Državna meja, lesen most čez reko Kolpo.
Extended description:
Stari trg ob Kolpi: izjava Marko Kobe, panorama kraja s cerkvijo, napisna tabla Poljanska dolina ob Kolpi, izkopavanje krompirja, obrat tovarne Unior, središče vasi, kmet pelje travo s samokolnico, starejša ženska z motiko in vedrom, deklica na rolerjih, zidanica, kašča, cerkev. O kraju in prebivalcih pripoveduje župnik Jože PAVLAKOVIČ, farna cerkev sv. Jerneja, notranjost, freske, oltar, lepa vhodna vrata, lepo obnovljena podružnična cerkev, deklica in igra z mačko, izjava Stane DRAŽUMERIČ, ravnatelj Osnovne šole Stari trg, mladi šahisti, izjavi Darja KAPŠ, Tadej KOBE, najboljša šahista, izjava Andrej RADE, reka Kolpa, piknik prostor, zidan kamin, obrežje, ribe v vodi, kanuist, napisna tabla Državna meja, lesen most čez reko Kolpo.
Stari trg ob Kolpi: on the town of Stari trg ob Kolpi and its inhabitants.
Original language summary:
Stari trg ob Kolpi: o kraju in prebivalcih Starega trga ob Kolpi.
Extended description:
Naš kraj - Podplanina: predstavitev kraja; vožnja s terenskim vozilom lovcev po zasneženi poti, izjave krajanov, panorama zaselka, hiše, tudi lesene, starejši ljudje v vasi, ...domačije, izjava Marinka LIPOVAC, gimnazijka, pokrajina, napisna tabla Mejni prehod, policija, carina, posebne vrste potujoča obrt - brušenje zob žage, izjava Ludvik VOLF, psiček v snegu, ledene sveče.
Our place: hunters have helped us visiting Podplanina.
Original language summary:
Naš kraj: lovci so nam pomagali pri obisku Podplanine.
Extended description:
Naš kraj - Podplanina: predstavitev kraja; vožnja s terenskim vozilom lovcev po zasneženi poti, izjave krajanov, panorama zaselka, hiše, tudi lesene, starejši ljudje v vasi, domačije, izjava Marinka LIPOVAC, gimnazijka, pokrajina, napisna tabla Mejni prehod, policija, carina, posebne vrste potujoča obrt - brušenje zob žage, izjava Ludvik VOLF, psiček v snegu, ledene sveče.
Extended description:
Medija: reportaža o oglarju; kopa, dim, delo oglarja, orodje, izjava oglarja Janez STENKO.
Medija: the traditional charcoal production method.
Original language summary:
Medija: ...tradicionalno pridobivanja oglja v kopah.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Prodor industrije v Haloze. Panorama Majšperk. Ženski, ena s polnim košem sena in druga s »kanglami« v rokah, gresta po poti ob vinogradu.
Information:
Haloze: the industrialisation of economically less developed areas: a panoramic view of Majšperk. Life and work in the towns and villages of Haloze.
Original language summary:
Haloze: industrializacija gospodarsko manj razvitih krajev; panorama Majšperk, življenje in delo v haloških krajih.
Extended description:
Jarčje Brdo (Jarčji vrh): drugačni večeri pri Podmlačanovih, reportaža o življenju in delu družine na samotni kmetij; cesta in vzpon avtomobila po slabi cesti v hrib, mogočna ...stara kmečka hiša, hišna številka Jarčje Brdo 2, otroka s psičkom med vhodnimi vrati, novinar Igor Gruden v pogovoru z gospodarjem, gospodinja za štedilnikom, otroka ob radijskem sprejemniku, televizijski sprejemnikov hiši in antena na drevesu, mati in otroci gledajo televizijo, pogovor z staro mamo in vnukoma, družina na peči in gledanje televizijskega programa.
Extended description:
Jarčje Brdo (Jarčji vrh): drugačni večeri pri Podmlačanovih, reportaža o življenju in delu družine na samotni kmetij; cesta in vzpon avtomobila po slabi cesti v hrib, mogočna stara kmečka hiša, hišna številka Jarčje Brdo 2, otroka s psičkom med vhodnimi vrati, novinar Igor Gruden v pogovoru z gospodarjem, gospodinja za štedilnikom, otroka ob radijskem sprejemniku, televizijski sprejemnikov hiši in antena na drevesu, mati in otroci gledajo televizijo, pogovor z staro mamo in vnukoma, družina na peči in gledanje televizijskega programa.
Jarčje Brdo - the life of the Podmlačevi family on an isolated farm.
Original language summary:
Jarčje Brdo - življenje družine Podmlačanovih na samotni kmetiji.
Extended description:
Velenje: kotalkarji v mestu, karikatura kotalkarjev, stolpnice, bloki Kulturni (Delavski ali Rudarski) dom in ploščad pred njim, mladi kotalkarji na vsakem koraku, kroženje ...mladih kotalkaric okoli cvetličnih lončkov, kotalkanje na stadionu, trening, izvajanje različnih likov, zavezovanje kotalk, mladi kotalkarji v oblačilih za nastop, piruete.
Velenje, rudarsko mesto v srcu Saleške doline, je v teh pomladnih dneh še posebej zaživelo. Z vrtoglavih betonskih stolpičev se je v sončnih popoldnevih preselilo mlado in staro na pozelenele trate med širokimi ulicami.
Velenje, mesto v cvetju, je tudi mesto otrok. Toda otrok ni na livadah. Čuvaj zaman čaka. Otroci so odšli, umaknili so se betonski vrtoglavici. Vendar so oni povsod – otroci, ki ne hodijo po travi, otroci na kotalkah, zdravi in veseli so se zaposlili na novem igrišču. Duhovito urejeno igrišče je njihov drugi dom. Tu so zaposlili svoje misli, tu je njihova domišljija, tu so njihovi štirje letni časi in njihova mladost.
In ko se v Velenju prižgejo prve luči – je park prazen. Otroci so odšli domov – veselje pa se menja. Najmlajši so ga prinesli domov – in če ga je še premalo – zakaj ga ne bi šli iskat – to pot seveda starejši – na ples, v hotel Pako ali kam drugam. V Velenju je za veselje vedno dovolj prostora. Tako so nam rekli v mestu ob Paki. Pa še to so nam dejali: turistična sezona je tu in tudi za turiste smo pripravili veselje in mladost.
Extended description:
Velenje: kotalkarji v mestu, karikatura kotalkarjev, stolpnice, bloki Kulturni (Delavski ali Rudarski) dom in ploščad pred njim, mladi kotalkarji na vsakem koraku, kroženje mladih kotalkaric okoli cvetličnih lončkov, kotalkanje na stadionu, trening, izvajanje različnih likov, zavezovanje kotalk, mladi kotalkarji v oblačilih za nastop, piruete.
Velenje, rudarsko mesto v srcu Saleške doline, je v teh pomladnih dneh še posebej zaživelo. Z vrtoglavih betonskih stolpičev se je v sončnih popoldnevih preselilo mlado in staro na pozelenele trate med širokimi ulicami.
Velenje, mesto v cvetju, je tudi mesto otrok. Toda otrok ni na livadah. Čuvaj zaman čaka. Otroci so odšli, umaknili so se betonski vrtoglavici. Vendar so oni povsod – otroci, ki ne hodijo po travi, otroci na kotalkah, zdravi in veseli so se zaposlili na novem igrišču. Duhovito urejeno igrišče je njihov drugi dom. Tu so zaposlili svoje misli, tu je njihova domišljija, tu so njihovi štirje letni časi in njihova mladost.
In ko se v Velenju prižgejo prve luči – je park prazen. Otroci so odšli domov – veselje pa se menja. Najmlajši so ga prinesli domov – in če ga je še premalo – zakaj ga ne bi šli iskat – to pot seveda starejši – na ples, v hotel Pako ali kam drugam. V Velenju je za veselje vedno dovolj prostora. Tako so nam rekli v mestu ob Paki. Pa še to so nam dejali: turistična sezona je tu in tudi za turiste smo pripravili veselje in mladost.
Velenje: Young roller-skaters take on the town streets and playgrounds in the spring.
Original language summary:
Velenje - spomladi zapolnijo ulice in igrišča otroci na kotalkah.
Extended description:
Bil je dan kot vsi drugi. Leno je tekla Ljubljanica skozi prebujajoče se mesto, ki je dajalo nekam otožen in skoraj žalosten videz. Morda je bilo temu krivo vreme, ki se je ...cmeravo nagibalo k dežju; dejstvo je, da smo hodili po Ljubljani, oni stari in lepi, s pridevkom »beli«, polni lepot, ki jih je deloma pokrivala patina ali rja preteklosti, deloma pa minij in barva sedanjosti, polni zanimivosti, takšnih ali drugačnih in seveda romantike ter izjemne idile.
Ker se dandanes veliko ljudi vozi z avtobusi, so tudi onega dne prihajali na avtobusno postajo polni avtobusi. Kot čebele iz panja so se iz njih vsuli potniki in se razkropili na vse strani: eni domov, drugi v službe in drugam. Bilo je še zgodaj zjutraj…
Na cesti so njihovo naglico zadržali semaforji, vendar le za kratek čas. Reka ljudi se je zavalila čez cesto… In tako se je spet začelo normalno, vsakodnevno, po dopustniško življenje, ko danes skoraj vemo, kako bo jutri. Drenjali se bomo pri vhodih v avtobuse, si puščali hoditi po nogah, se prijazno nasmihali, v duši pa preklinjali – včasih tudi na glas.
Za borih trideset dinarjev se bomo pustili premetavati in suvati po avtobusu, vdano bomo stali sredi voza in se oklepali držal, da nas nenadni sunek ne bi prevrnil in za nami potegnil vrsto drugih sopotnikov.
Naposled bomo s smehom na ustih izstopili, hvaležni, da smo prišli iz avtobusa čili in zdravi. Tako je bilo onega dne zjutraj in popoldne, tako bo očitno skozi vse leto, saj je dopustov že konec, življenje pa teče po starem: služba, trgovina, pota… nabava ozimnice in drugih potrebščin.
Živilski trg je spet na široko odprl svoje naročje in sprejel prodajalce in gospodinje...
V zadnjem času je bilo veliko povpraševanje po gobah, ki svojo pomembnost dokazujejo zlasti z visokimi cenami, v katere je menda vštet tudi riziko zastrupitve.
Ob vsakem času pa lahko dobite lubenice, ki zbuja apetit že od daleč, s sodobno turistično reklamo. Poleg vsega še malo rožic, pogled naokoli, in že nas je zgrabila lakota. Tudi za to je v našem dobrem mestu preskrbljeno. Sežete v denarnico in že se sredi ulice mastite s klobaso.
Če se vam ne ljubi takoj počistiti dela, ki se je med vašim dopustom nabralo na vaši pisalni mizi, izkoristite malico v službi in sedite k Figovcu ali katero drugo ploščad, od koder boste lahko opazovali mestni vrvež.
Prišel je torej čas, ko skušamo ujeti zadnje sončne žarke in njihovo toploto, bodisi na klopci v parku ali kje drugod.
Kljub zaključku turistične sezone pa je problem parkiranja v Ljubljani še vedno pereč.
Spet bomo pogosteje hodili v kino, toda – čudno – pred kinematografi ne bomo izvedeli za ure predstav.
Spet bomo pogosteje obiskovali nočne lokale.
Naj bo torej tako ali drugače: prišla je jesen in naša stara Ljubljana je, kot rečeno, postala spet takšna, kot je bila pred dopusti. Naj jo gledamo od zgoraj navzdol ali od strani, vedno je lepa in privlačna, naša. Od tu in tam spremljaš njen utrip, se čudiš njeni rasti, njenemu polnemu življenju, pa naj bo v lepem ali slabem vremenu. Ko jo takole gledaš, se kljub vsemu vdaš v njeno vsakdanjost in minuli dopust ti ostane le bežeč, lep spomin…
Ljubljana: Tromostovje, Titova in Gosposvetska ulica, gostinski lokali, tržnica, kinodvorane, promet in hoteli.
Ljubljana - city hustle and bustle after the summer holidays.
Original language summary:
Ljubljana - utrip mesta po dopustih.
Extended description:
Bil je dan kot vsi drugi. Leno je tekla Ljubljanica skozi prebujajoče se mesto, ki je dajalo nekam otožen in skoraj žalosten videz. Morda je bilo temu krivo vreme, ki se je cmeravo nagibalo k dežju; dejstvo je, da smo hodili po Ljubljani, oni stari in lepi, s pridevkom »beli«, polni lepot, ki jih je deloma pokrivala patina ali rja preteklosti, deloma pa minij in barva sedanjosti, polni zanimivosti, takšnih ali drugačnih in seveda romantike ter izjemne idile.
Ker se dandanes veliko ljudi vozi z avtobusi, so tudi onega dne prihajali na avtobusno postajo polni avtobusi. Kot čebele iz panja so se iz njih vsuli potniki in se razkropili na vse strani: eni domov, drugi v službe in drugam. Bilo je še zgodaj zjutraj…
Na cesti so njihovo naglico zadržali semaforji, vendar le za kratek čas. Reka ljudi se je zavalila čez cesto… In tako se je spet začelo normalno, vsakodnevno, po dopustniško življenje, ko danes skoraj vemo, kako bo jutri. Drenjali se bomo pri vhodih v avtobuse, si puščali hoditi po nogah, se prijazno nasmihali, v duši pa preklinjali – včasih tudi na glas.
Za borih trideset dinarjev se bomo pustili premetavati in suvati po avtobusu, vdano bomo stali sredi voza in se oklepali držal, da nas nenadni sunek ne bi prevrnil in za nami potegnil vrsto drugih sopotnikov.
Naposled bomo s smehom na ustih izstopili, hvaležni, da smo prišli iz avtobusa čili in zdravi. Tako je bilo onega dne zjutraj in popoldne, tako bo očitno skozi vse leto, saj je dopustov že konec, življenje pa teče po starem: služba, trgovina, pota… nabava ozimnice in drugih potrebščin.
Živilski trg je spet na široko odprl svoje naročje in sprejel prodajalce in gospodinje...
V zadnjem času je bilo veliko povpraševanje po gobah, ki svojo pomembnost dokazujejo zlasti z visokimi cenami, v katere je menda vštet tudi riziko zastrupitve.
Ob vsakem času pa lahko dobite lubenice, ki zbuja apetit že od daleč, s sodobno turistično reklamo. Poleg vsega še malo rožic, pogled naokoli, in že nas je zgrabila lakota. Tudi za to je v našem dobrem mestu preskrbljeno. Sežete v denarnico in že se sredi ulice mastite s klobaso.
Če se vam ne ljubi takoj počistiti dela, ki se je med vašim dopustom nabralo na vaši pisalni mizi, izkoristite malico v službi in sedite k Figovcu ali katero drugo ploščad, od koder boste lahko opazovali mestni vrvež.
Prišel je torej čas, ko skušamo ujeti zadnje sončne žarke in njihovo toploto, bodisi na klopci v parku ali kje drugod.
Kljub zaključku turistične sezone pa je problem parkiranja v Ljubljani še vedno pereč.
Spet bomo pogosteje hodili v kino, toda – čudno – pred kinematografi ne bomo izvedeli za ure predstav.
Spet bomo pogosteje obiskovali nočne lokale.
Naj bo torej tako ali drugače: prišla je jesen in naša stara Ljubljana je, kot rečeno, postala spet takšna, kot je bila pred dopusti. Naj jo gledamo od zgoraj navzdol ali od strani, vedno je lepa in privlačna, naša. Od tu in tam spremljaš njen utrip, se čudiš njeni rasti, njenemu polnemu življenju, pa naj bo v lepem ali slabem vremenu. Ko jo takole gledaš, se kljub vsemu vdaš v njeno vsakdanjost in minuli dopust ti ostane le bežeč, lep spomin…
Ljubljana: Tromostovje, Titova in Gosposvetska ulica, gostinski lokali, tržnica, kinodvorane, promet in hoteli.
Extended description:
Avtomobili, več sto avtomobilov vozi vsak dan tod mimo, vendar le redki zavijejo z velike ceste in zlezejo na bližnji holmec. Na obisk mestu nad veliko cesto, v staro Višnjo ...goro.
Sicer pa, takole zvrha je to kar imeniten kraj. Pravo mesto.
In to je mestni trg, glavni trg, edini trg, kakor hočete, trg pa je le.
Seveda, ni pravega mesta brez trga, pa tudi ni starega mesta brez mestnega obzidja. Tudi Višnja gora ga je imela njega dni, zato ne mislite, da je trg edina znamenitost mesta. Pravzaprav, obzidja, tistega obzidja, ki je nekdaj varovalo mesto pred Turki, mestne gospodične pa pred porednimi vaškimi fantini, ni več, zato pa stoje na njegovih temeljih hiše višnjegorskih meščanov. Sicer pa je bila Višnja gora sploh zares imenitno mesto, eno prvih na Kranjskem, da, celo na cesarskem Dunaju je bila dobro zapisana. No, mestne hiše pa so vendarle bile. Saj veste, mesto je vendarle mesto, posebno še, če ima trg, cesto, dve, tri ulice, župana in sodnika.
Seveda, to niso navadna vrata, to so vrata višnjegorske meščanske hiše. Tisti Jurčič, tisti zlobni pisatelj tam iz bližnje Muljave, je sicer iz same zavisti, ker tudi sam ni bil meščan, zapisal »Zakrpana Višnja gora«. Pa je lagal, sami vidite, da je lagal.
Da, da, zares so že minili časi, ko so pod temi oboki, po teh stopnicah odmevali strogi koraki mestnih očetov, ko so Višnjani sodili kozlu, ki je hodil meščanu v zelju, namreč v pravo zelje.
Vendar, Višnja gora je še danes mesto, mesto s približno 500 meščani. Okraja sicer nima, tudi občine ne, ima pa zato trgovino in trafiko. Pa tudi golobe, kot vsa prava mesta.
In če se nadobudni mali Višnjani sankajo kar po glavni ulici, jih običajno ne zapiše miličnik, edinole doma je lahko kaj narobe…
Da, življenje je res kar nekako usahnilo. Vendar, kaj mislite, ali ne bi mogle tudi te majhne, vendarle prijazne mestne hišice, postati zanimivost naše dežele.
Turistične zanimivosti? Saj Višnja gora je vendarle veteran med našimi mesti.
Skoraj bi pozabili povedati, da ima mesto tudi gostilno, kar dobro gostilno. »Ja, ja, še pred leti, ko tod še ni bilo avtoceste, je bilo pri nas bolj živo. Avtomobili, šoferji, potniki… Danes pa, dva deci, kaj hočete...
Če pride kdo v Višnjo goro, gre potem skoraj raje na Polževo, tam je običajno bolj živo. Saj veste, dobra cesta, lepa okolica… Pozimi hodijo tja smučat, pravijo, da je kar lepo, poleti na sprehode, jeseni pa je tam okoli vse polno gob…
Seveda, najbolj pa je vabljiv hotel. V Višnji gori človek skoraj nima kje prenočiti in zato pač mora it na Polževo.
Hotel pa je velik, danes pa imajo ljudje pač raje hotele kot skromne gostilne, ljudje so raje bolj »komot«. Čeprav ob hotelskih cenah.
In tudi tistega polža imajo tam gori, za katerega pravijo, da je simbol našega mesta. Danes bo menda kar res.
Vendar, ali se vam ne zdi, da bi si lahko radovedneži ogledali tudi v Višnji gori sami? Resda bi se dalo z njimi celo kaj zaslužiti. Vsaj drugod s takimi rečmi služijo denar. Zares, koliko časa bodo vozili avtomobili samo mimo Višnje gore?
Višnja Gora: reportaža »Mejstu nad veliko cesto«; Višnja Gora ob avtocesti Ljubljana - Zagreb, sneg, mesto s cerkvijo na hribu, otroka v gazi, glavna ulica, litoželezni vodnjak, dečka na poti v šolo, stare hiše z ganki, sankanje po klancu, izrezljana vhodna vrata s hišno številko nad podbojem, izvesek Maloprodaja tobaka, golobi in deček s psom na oknu, konj, vprežen v sani, kip na vrhu korita, izvesek in napis Gostilna pri Basarju, nalivanje vina v kozarec, gost za mizo, kažipot Polževo, Dom na Polževem, krajevni spominki - zlate in srebrne polžje hišice, v kamnu izklesan polž na verigi - simbol kraja.
Višnja Gora - a report about this small picturesque town, once home of certain strict judges.
Original language summary:
Višnja Gora - reportaža o majhnem slikovitem mestu, nekdaj domu strogih sodnikov.
Extended description:
Avtomobili, več sto avtomobilov vozi vsak dan tod mimo, vendar le redki zavijejo z velike ceste in zlezejo na bližnji holmec. Na obisk mestu nad veliko cesto, v staro Višnjo goro.
Sicer pa, takole zvrha je to kar imeniten kraj. Pravo mesto.
In to je mestni trg, glavni trg, edini trg, kakor hočete, trg pa je le.
Seveda, ni pravega mesta brez trga, pa tudi ni starega mesta brez mestnega obzidja. Tudi Višnja gora ga je imela njega dni, zato ne mislite, da je trg edina znamenitost mesta. Pravzaprav, obzidja, tistega obzidja, ki je nekdaj varovalo mesto pred Turki, mestne gospodične pa pred porednimi vaškimi fantini, ni več, zato pa stoje na njegovih temeljih hiše višnjegorskih meščanov. Sicer pa je bila Višnja gora sploh zares imenitno mesto, eno prvih na Kranjskem, da, celo na cesarskem Dunaju je bila dobro zapisana. No, mestne hiše pa so vendarle bile. Saj veste, mesto je vendarle mesto, posebno še, če ima trg, cesto, dve, tri ulice, župana in sodnika.
Seveda, to niso navadna vrata, to so vrata višnjegorske meščanske hiše. Tisti Jurčič, tisti zlobni pisatelj tam iz bližnje Muljave, je sicer iz same zavisti, ker tudi sam ni bil meščan, zapisal »Zakrpana Višnja gora«. Pa je lagal, sami vidite, da je lagal.
Da, da, zares so že minili časi, ko so pod temi oboki, po teh stopnicah odmevali strogi koraki mestnih očetov, ko so Višnjani sodili kozlu, ki je hodil meščanu v zelju, namreč v pravo zelje.
Vendar, Višnja gora je še danes mesto, mesto s približno 500 meščani. Okraja sicer nima, tudi občine ne, ima pa zato trgovino in trafiko. Pa tudi golobe, kot vsa prava mesta.
In če se nadobudni mali Višnjani sankajo kar po glavni ulici, jih običajno ne zapiše miličnik, edinole doma je lahko kaj narobe…
Da, življenje je res kar nekako usahnilo. Vendar, kaj mislite, ali ne bi mogle tudi te majhne, vendarle prijazne mestne hišice, postati zanimivost naše dežele.
Turistične zanimivosti? Saj Višnja gora je vendarle veteran med našimi mesti.
Skoraj bi pozabili povedati, da ima mesto tudi gostilno, kar dobro gostilno. »Ja, ja, še pred leti, ko tod še ni bilo avtoceste, je bilo pri nas bolj živo. Avtomobili, šoferji, potniki… Danes pa, dva deci, kaj hočete...
Če pride kdo v Višnjo goro, gre potem skoraj raje na Polževo, tam je običajno bolj živo. Saj veste, dobra cesta, lepa okolica… Pozimi hodijo tja smučat, pravijo, da je kar lepo, poleti na sprehode, jeseni pa je tam okoli vse polno gob…
Seveda, najbolj pa je vabljiv hotel. V Višnji gori človek skoraj nima kje prenočiti in zato pač mora it na Polževo.
Hotel pa je velik, danes pa imajo ljudje pač raje hotele kot skromne gostilne, ljudje so raje bolj »komot«. Čeprav ob hotelskih cenah.
In tudi tistega polža imajo tam gori, za katerega pravijo, da je simbol našega mesta. Danes bo menda kar res.
Vendar, ali se vam ne zdi, da bi si lahko radovedneži ogledali tudi v Višnji gori sami? Resda bi se dalo z njimi celo kaj zaslužiti. Vsaj drugod s takimi rečmi služijo denar. Zares, koliko časa bodo vozili avtomobili samo mimo Višnje gore?
Višnja Gora: reportaža »Mejstu nad veliko cesto«; Višnja Gora ob avtocesti Ljubljana - Zagreb, sneg, mesto s cerkvijo na hribu, otroka v gazi, glavna ulica, litoželezni vodnjak, dečka na poti v šolo, stare hiše z ganki, sankanje po klancu, izrezljana vhodna vrata s hišno številko nad podbojem, izvesek Maloprodaja tobaka, golobi in deček s psom na oknu, konj, vprežen v sani, kip na vrhu korita, izvesek in napis Gostilna pri Basarju, nalivanje vina v kozarec, gost za mizo, kažipot Polževo, Dom na Polževem, krajevni spominki - zlate in srebrne polžje hišice, v kamnu izklesan polž na verigi - simbol kraja.
Extended description:
Velika je ta vas, dolga nad 2 kilometra. Z vsem mogočim delo se ukvarjajo domačini, toda to jim daje le pičel zaslužek. In v vsaki od teh hiš je krpal čevlje po kak čevljar. ...Dobro si oglejte tega. To je Štefan Zadravec. Tako je doma z bratom čevljaril. Šilo in kopito sta podedovala od očeta, ta pa od svojega očeta. Tako je šlo iz roda v rod. Danes pa je Štefan, čeprav je še mlad, že mojster v novi tovarni, ki so si jo domačini sami zgradili. Tovarna Planika iz Kranja je dale le stroje in vpeljala delo. V nekaj mesecih se je Štefan tako kot ostali priučil dela v tovarni , danes uči že druge. Sedaj daje tovarna kruh 142 dekletom, fantom, pa tudi starejšim čevljarjem. Obrat nameravajo še razširiti tako, da bodo lahko sprejeli 200 ljudi.
To delo se ob novih strojih razlikuje od tistega šušmarjenja po kočah. Toda povedati moramo, da se je večina delavcev kar dobro znašla. Delo je specializirano. Izdelujejo samo elitne ženske čevlje, ki gredo dobro v prodajo. Ljudje so zadovoljni, da imajo delo, vaščani pa ponosni, da imajo tovarno, ki je že precej spremenila in razgibala življenje v Turnišču. Sedaj gradi tovarna ambulanto, ki bo ob enem postala tudi mala vaška bolnišnica. V upravi nove tovarne pa je še 800 prošenj ljudi iz sosednjih krajev , ki bi se radi zaposlili.
Turnišče: panorama vasi, volovska vprega na cesti, tradicija čevljarstva v kraju, stara prekmurska, s slamo krita hiša, pletenje košare iz vrbovega šibja, slamnata streha in ženica pri prebiranju semena, čevljarska delavnica, orodje na mizi in čevljar pri izdelavi čevlja, novo poslopje obrtno-industrijske proizvodnje in današnji čevlji; proizvodna hala, delavci in delavke za stroji, vrezovanje kroja v usnje, risanje kroja, šivanje, preša in zabijanje s čevljarskim kladivom, ročna proizvodnja, čevelj na kopitu, njiva na polju, razvažanje gnoja – nova tovarna v ozadju.
Extended description:
Velika je ta vas, dolga nad 2 kilometra. Z vsem mogočim delo se ukvarjajo domačini, toda to jim daje le pičel zaslužek. In v vsaki od teh hiš je krpal čevlje po kak čevljar. Dobro si oglejte tega. To je Štefan Zadravec. Tako je doma z bratom čevljaril. Šilo in kopito sta podedovala od očeta, ta pa od svojega očeta. Tako je šlo iz roda v rod. Danes pa je Štefan, čeprav je še mlad, že mojster v novi tovarni, ki so si jo domačini sami zgradili. Tovarna Planika iz Kranja je dale le stroje in vpeljala delo. V nekaj mesecih se je Štefan tako kot ostali priučil dela v tovarni , danes uči že druge. Sedaj daje tovarna kruh 142 dekletom, fantom, pa tudi starejšim čevljarjem. Obrat nameravajo še razširiti tako, da bodo lahko sprejeli 200 ljudi.
To delo se ob novih strojih razlikuje od tistega šušmarjenja po kočah. Toda povedati moramo, da se je večina delavcev kar dobro znašla. Delo je specializirano. Izdelujejo samo elitne ženske čevlje, ki gredo dobro v prodajo. Ljudje so zadovoljni, da imajo delo, vaščani pa ponosni, da imajo tovarno, ki je že precej spremenila in razgibala življenje v Turnišču. Sedaj gradi tovarna ambulanto, ki bo ob enem postala tudi mala vaška bolnišnica. V upravi nove tovarne pa je še 800 prošenj ljudi iz sosednjih krajev , ki bi se radi zaposlili.
Turnišče: panorama vasi, volovska vprega na cesti, tradicija čevljarstva v kraju, stara prekmurska, s slamo krita hiša, pletenje košare iz vrbovega šibja, slamnata streha in ženica pri prebiranju semena, čevljarska delavnica, orodje na mizi in čevljar pri izdelavi čevlja, novo poslopje obrtno-industrijske proizvodnje in današnji čevlji; proizvodna hala, delavci in delavke za stroji, vrezovanje kroja v usnje, risanje kroja, šivanje, preša in zabijanje s čevljarskim kladivom, ročna proizvodnja, čevelj na kopitu, njiva na polju, razvažanje gnoja – nova tovarna v ozadju.
The Turnišče Footwear Factory and the local shoemaking tradition.
Original language summary:
Tovarna obutve Turnišče in tradicija čevljarstva v kraju.
Extended description:
Stanovanjska skupnost »Stadion« je po svoji dejavnosti ena prvih v Ljubljani. Svet, izvršni odbor in njenih 8 komisij dela uspešno že 15 mesecev.
Imajo mehanizirano pralnico z ...dvema pralnima strojema in centrifugo, dva servisa za izposojanje gospodinjskih strojev, knjigovodski servis za pomoč hišnim svetom, servise za mizarska, zidarska, ključavničarska in kleparsko-inštalaterska dela ter gospodinjske krpalnice in šivalnice.
Extended description:
Stanovanjska skupnost »Stadion« je po svoji dejavnosti ena prvih v Ljubljani. Svet, izvršni odbor in njenih 8 komisij dela uspešno že 15 mesecev.
Imajo mehanizirano pralnico z dvema pralnima strojema in centrifugo, dva servisa za izposojanje gospodinjskih strojev, knjigovodski servis za pomoč hišnim svetom, servise za mizarska, zidarska, ključavničarska in kleparsko-inštalaterska dela ter gospodinjske krpalnice in šivalnice.
Ljubljana - servicing the Stadion za Bežigradom local community; a laundrette, carpet cleaning, plumbing installation, sewing and cooking with a juicer.
Original language summary:
Ljubljana - servis stanovanjske skupnosti Stadion za Bežigradom; pralnica, čiščenje preproge, popravila vodovodne napeljave, šivanje in kuhanje s sokovnikom.
