Medicus invidiae Andrej Preložnik
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2022, Volume:
24, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Fascinum, magični falus, ni le najpogostejše sredstvo za odvračanje zlonosnega pogleda in zavisti, ampak se tudi pojavlja v najrazličnejših oblikah. Tako je tudi na Ptuju, kjer ga srečujemo v raznih ...izvedbah in kombinacijah - od amuletov in nakita, do upodobitev na uporabnih predmetih in kipih. Falusi so na naštetih predmetih varovali zelo različne osebe, stvari in prostore: otroke, konje in prevozna sredstva, pečat ali zapečateno vsebino, uporabne predmete, bivališča in njihove prebivalce, delavnice in njihove izdelke, prostor in skupnost. Kot osebo varovalo se pojavljajo v obliki različnih amuletov, ki so lahko bili samostojni obeski, lik znotraj enega predmeta ali za predmet znotraj niza večih (crepundia). Med materiali, iz katerih so izdelani, so na Ptuju zaenkrat zastopani takšni, ki jim je bila zanesljivo (zlato, jantar) oziroma verjetno (fajansa) pripisana posebna moč. Po grobnih kontekstih sodeč so jih v Petovijoni nosili predvsem otroci. Iz brona so preostali ptujski amuleti različnih oblik, ki jih lahko verjetno povezujemo z zaščito konja, voza ali prostora. S falusom sta okrašena tudi dva bronasta predmeta, namenjena praktični uporabi. V tem primeru predstavlja falus dodatno varovalo. Na kamnitih spomenikih s falusom gre za sinkretizem Terminusa in Priapa. Herma ter oba reliefa so slogovno sicer različni, falus na njih pa predstavlja tako življenjsko energijo in rodovitnost kot obrambno silo, ki varuje mejo/območje in preganja škodljivce vseh vrst, vključno z zavistneži. Keramični kipec sodi med podobe, ki so z grotesknostjo in faličnostjo ščitile posebej ranljive stanove in obrti. Podobnemu kipcu je lahko pripadal tudi odlomljen keramični falus. Oba predmeta sta bila odkrita na območju lončarske delavnice. Za posodico s falusom zaenkrat ne moremo reči ničesar določenega, razen da je verjetno tudi pri tej falus vsaj deloma apotropejske narave. Poreklo teh predmetov je podobno raznoliko kot predmeti sami. Gotovo so nekatere izdelali domači obrtniki, opazno eksotični izdelki pa so prihajali iz Italije in Akvileje (jantarni amuleti, krilati obesek), iz vzhodnega Sredozemlja (fajansni), iz zahodnih provinc (pečatna škatlica). Datiramo jih lahko med prvo in tretje stoletje. Dokaj jasno zamejeni so amuleti v nizih, ki so značilni za prvo ali začetek drugega stoletja, podobno velja za obeske s konjske oprave in krilati tintinabulum.
Ovaj rad je refleksija na priču „Psychosis Neurosis“ kroz vlastiti doživljaj i više različitih teorijskih
koncepata kojima se pokušavaju razumjeti neki aspekti psihoterapijskog liječenja, ovom ...autoru,
nepoznatog pacijenta. Stoga se ne odlučuje za postavljanje specifične dijagnoze, već iznosi doživljaj
strukture osobnosti. U ovom slučaju, pacijenta doživljava kao granično strukturiranog, te opisuje
složenost psihopatologije ovog tipa pacijenata i značaj projektivne identifikacije u radu s njima.
S obzirom na doživljaj eseja (i) kao ekspresije darivanja, iznosi se sažet prikaz kontapunkta u koji
Melanie Klein postavlja zahvalnost i zavist, uz neka suvremena promišljanja na tu temu koja mogu
pridonijeti cjelovitijem razumijevanju priče.
The paper deals with the analysis of a television reporter’s personality. The job of a journalist-reporter is extremely demanding. Only mature personality can deal with it. Apart from its positive ...qualities, one of the “fissures” in the character of a human being and mature personality is envy. What is envy? When does it manifest inside a journalist? What indicates that a journalist-reporter envies another journalist? How to overcome envy?
Tito Dorčić (1906) Vjenceslava Novaka pretežno je u hrvatskoj književnoj kritici te povijesti bio negativno vrednovan. Zamjeralo mu se pretjerano podilaženje prirodoznanstvenim konceptima i tezama te ...svođenje pojedinca na čistu biologističku, odnosno nasljednju i determinističku osnovu. Rad pak nastoji pokazati kako bi jedna od mogućih interpretacija romana mogla biti u psihoanalitičkom ključu. Na taj bi se način pokušalo sagledati mjesto pojedinca i njegova sebstva kako unutar obitelji tako i unutar klase te samoga društva, a s obzirom na problematiziranje žudnje (Drugoga). Novakov roman vrlo slikovito ilustrira jedan zatvoren patrijarhat s kraja devetnaestoga stoljeća te različite i često vrlo složene klasne odnose i antagonizme koji se upravo ukrštavaju preko pojedinca. Međutim, djelo također svjedoči kako pojedinca nikako ne možemo sagledati samo kao rezultat društvenih čimbenika, nego treba uzeti u obzir i unutrašnji psihički konflikt te nesvjesne pobude samoga individuuma.
Zavist je emocija koja proizlazi iz usporedbe s drugima i upućuje na to da je netko bolji od nas u nečemu te donosi osjećaj bolne inferiornosti. Riječ potječe od latinske riječi "invidere", što znači ..."zlobno promatrati". Ipak, ta emocija često se prikriva. Teško ju je prepoznati ili priznati, djelomično stoga što osjećaj zavisti prate mnoge druge negativne emocije poput neprijateljstva i odbojnosti. No zavist može izazvati i divljenje, koje nas motivira da budemo uspješniji. Međutim, subjektivna iskustva, povijesni i filozofski zapisi svjedoče o mahom negativnim posljedicama zavisti, stoga ne čudi što se zavist smatra društvenim tabuom. Čak i tradicionalni znanstveni krugovi proglašavaju zavist "drugorazrednom emocijom", odnosno navode da se zavist ne ubraja u osnovne emocije. Tek je nedavno, zahvaljujući paradigmatskom okretu unutar moderne evolucijske psihologije, ponuđen nov okvir koji omogućava bolje razumijevanje ove emocije, koju nitko ne voli osjećati, razmišljati ili razgovarati o njoj. Ovaj rad predstavlja pokušaj pregleda teoretskih razmatranja, predikcija i empirijskih rezultata proizašlih iz relativno malog broja istraživanja koja su izazvala promjenu u konceptualizaciji ove neželjene i naizgled beskorisne emocije.
U radu će se analizirati tekst Cvijeta kreposti ili Cvijeta svake mudrosti u Tkonskom zborniku iz 16. stoljeća, hrvatskoglagoljskoj zbirci raznolikih tekstova među kojima posebno mjesto pripada ...prijevodu popularnoga talijanskoga djela Fiore di virtù. Pojavnost ovoga djela u zapadnoeuropskoj književnosti zauzima posebno mjesto s obzirom na promišljanja o ljudskim manama i vrlinama koje su oduvijek zanimala čovjeka u kontekstu njihova razumijevanja i opisivanja. Osobita će se pozornost usmjeriti na odnos čovjeka prema životinji i njezino mjesto u razumijevanju samoga sebe, s posebnim osvrtom na zavist kao ljudsku manu i njezinu usporedbu s lunjom.
Jurij Karlovič Oleša war einer der bedeutenden Schriftsteller der frühen Sowjetzeit, jener in literarischer Hinsicht lebendigsten Periode, nämlich der 20ger Jahre. Tiefgehenden und vielseitigen ...Einblick gerade in diese neuere (wie auch die neueste) russische Literatur, ebenso wie belebteres Verständnis für literaturtheoretische Betrachtungsweisen vermittelte mir Professor Dr. Wolfgang Kasack, dem ich auch für die entscheidende Anregung zu der Dissertation und die wertvollen Hinweise während der Arbeit zu größtem Dank verpflichtet bin. Die Arbeit wurde gefördert durch ein Promotionsstipendium der Universität Köln, in dessen Rahmen zwei Aufenthalte in der Sowjetunion es erlaubten, in Deutschland nicht zugängliche Literatur miteinzubeziehen.
Tito Dorčić (1906) Vjenceslava Novaka pretežno je u hrvatskoj književnoj kritici te povijesti bio negativno vrednovan. Zamjeralo mu se pretjerano podilaženje prirodoznanstvenim konceptima i tezama te ...svođenje pojedinca na čistu biologističku, odnosno nasljednju i determinističku osnovu. Rad pak nastoji pokazati kako bi jedna od mogućih interpretacija romana mogla biti u psihoanalitičkom ključu. Na taj bi se način pokušalo sagledati mjesto pojedinca i njegova sebstva kako unutar obitelji tako i unutar klase te samoga društva, a s obzirom na problematiziranje žudnje (Drugoga). Novakov roman vrlo slikovito ilustrira jedan zatvoren patrijarhat s kraja devetnaestoga stoljeća te različite i često vrlo složene klasne odnose i antagonizme koji se upravo ukrštavaju preko pojedinca. Međutim, djelo također svjedoči kako pojedinca nikako ne možemo sagledati samo kao rezultat društvenih čimbenika, nego treba uzeti u obzir i unutrašnji psihički konflikt te nesvjesne pobude samoga individuuma.
Provider: Czech digital library/Česká digitální knihovna - Institution: Academy of Sciences Library/Knihovna Akademie věd ČR - Data provided by Europeana Collections- V průběhu dílčího výzkumu brány ...A na keltském oppidu Závist byla při jejím severovýchodním křídle objevena jáma s deponovanou lidskou lebkou (datována do mladšího úseku stupně LT D1; tj. kolem poloviny 1. století př. Kr.). Nález byl interpretován jako lidská trofej „tête coupée“, původně patrně umístěná na bráně. Po přenesení do jámy byla lebka zatížena velkým kamenem a zasypána zeminou z blízkého destruovaného obytného stavení. Jde o lebku jedince nejspíše mužského pohlaví, mladého dospělého věku. Na lebce jsou patrné impresivní fraktury v levé polovině kosti čelní; pomocí endoskopického vyšetření byla pod nimi na vnitřní ploše čelní kosti zjištěna lese, vzniklá nejspíše vylomením lamina interna s následným epidurálním krvácením. Nález vykazuje četné shody s poznatky paleopatologického vyšetření souboru lidských lebek z oppida Manching. Části z nich se připisuje význam trofejí nebo relikvií. Zaznamenané doklady svědčí pro následky soubojů individuálních soupeřů. Zjištěný posttraumatický stav v tomto případě potvrzuje, že dekapitace nepředstavovala sám akt či způsob usmrcení, nýbrž gesto odnětí hlavy jako trofeje nebo relikvie teprve od zemřelého těla.- In the course of excavations at the gate A of Závist Celtic oppidum, a pit was found located at the north-eastern wing of the gate with deposited human cranium (dated to the younger part of LT D1 phase; at about mid–1st century BC). The finding was interpreted as a human trophy “tête coupée” which could be primarily shown off on the gate. After transfer into the pit the skull had been covered with a large stone and buried with the earth coming from near–by demolished dwelling–house. The skull belonged to an young adult individual, most probably of the male gender. Impressive fractures are visible on the left part of frontal bone; under them, on the internal surface of frontal bone, a lesion was observed by endoscopic examination which could be probably due to breaking out the internal lamina with subsequent epidural hemorrhage. Many conformities are found between this finding and the findings resulting from the palaeopathologic examination in collection of human skulls from Manching oppidum, to a part of which the meaning of trophies or relics was assigned. Recorded documents give evidence for considering them to be due to duels between individual rivals. The post–traumatic state observed in the our case may suggest that decapitation did not represent the mode of killing but rather the gesture of taking the head off the already dead body as a trophy or relic.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
