Vaccination against seasonal influenza is recommended for all healthcare workers including physicians in Slovenia to protect vulnerable individuals and reduce transmission of influenza viruses. The ...aim of our study is to determine the uptake of seasonal influenza vaccination among Slovenian physicians, to identify factors associated with that vaccination and assess their attitudes and beliefs regarding vaccination and vaccine-preventable diseases.
A cross-sectional survey was performed among physician members of the Slovenian Medical Chamber. The link to the anonymous web-based questionnaire was sent to 8,297 physicians. We estimated the overall proportion of physicians who vaccinate against influenza, while the possible associations with collected explanatory variables were explored in univariate analyses.
The response rate to the survey was 10.8%. 75.9% (95% CI: 73.1-78.7%) physicians vaccinate themselves against influenza (regularly or occasionally) and 24.1% (95% CI: 21.2-26.8%) do not vaccinate (not any more or never). In univariate analysis only, the area of work was statistically significant when associated with vaccinating against influenza (p=0.002). Among physicians who expressed some misconceptions regarding vaccination and vaccine-preventable diseases (it is better to overcome disease naturally as vaccines pose a higher risk than disease) the proportion of vaccinated against influenza was low (43.2%; 95% CI: 27.9-58.4%, 27.3%; 95% CI: 7.1-47.5%).
Not trusting in vaccination or professional recommendations regarding vaccination and some misconceptions regarding vaccination and vaccine-preventable diseases may influence the decision to be vaccinated against seasonal influenza among Slovenian physicians.
Study aimed to assess the burnout prevalence and level of empathic attitude in family medicine doctors (FMDs) and its associations with demographic factors, working conditions and physician health, ...using the Jefferson Scale of Empathy - Health Professional version (JSE-HP).
Slovenian FMDs (n=316, response rate 56%) completed an online socio-demographic questionnaire, with questions on working conditions, physician health, and the Slovenian versions of the Maslach Burnout Inventory (MBI) and the JSE-HP. Univariate and multivariate analyses were used, applying linear regression to calculate associations between demographic variables, factors of empathy and burnout dimensions, P<0.05 was set as a limit of statistical significance.
Of the 316 participants, aged 40±10.2 years, 57 (18%) were men. The FMDs achieved mean scores on the JSE-HP (JSE
of 112.8±10.2 and on the MBI 27.8±11.6 for EE, 10.8±5.5 for D and 33.5±6.0 for PA. High burnout was reported in one dimension by 24.8% of participants, in two by 17.2%, and by 6% in all three dimensions. Multivariate analysis revealed a higher EE and D and lower PA in specialists as opposed to trainees. Higher EE was also identified in older physicians having longer work experience, working in a rural setting, dealing with more than 40 patients/day and having a chronic illness. The latter was also associated with higher JSE
. JSE
was negatively associated with D, while PA was positively associated with JSE
and Perspective Taking.
The incidence of burnout warns both physicians and decision-makers against too heavy workload, especially in older professionals.
To help general practitioners (GPs) in early identification of patients with palliative care (PC) needs, this pilot study aimed to determine the potential of the combined original surprise question ...(SQ1) ('Would I be surprised if this patient died within the next 12 months?') and the second surprise question (SQ2) ('Would I be surprised if this patient was still alive after 12 months?'). We hypothesized that answering these SQs would trigger them to make a multidimensional care plan.
26 Slovenian GPs, randomized into 4 groups, were invited to write a care plan for each of the four patients described in case vignettes (2 oncologic, 1 organ failure and 1 frailty case). GPs in group 1 were only asked to write a care plan for each patient. GPs in group 2 answered SQ1 and GPs in groups 3 and 4 answered SQ1 and SQ2 before writing the care plan. The type and number of PC aspects mentioned in the respective care plans were quantified into a numeric RADboud ANTicipatory (RADIANT) score.
Mean RADIANT scores in groups 1-4 were 2.2, 3.6, 2.5 and 3.1, respectively. When comparing the different vignettes, vignette B (terminal oncologic patient) scored best (3.6). Mean RADIANT scores in groups 3 and 4 were slightly higher for GPs who would be surprised compared to GPs who would not be surprised if the patient was still alive in 12 months.
The combined SQs were considered helpful in the early identification of patients in need of PC in Slovenian general practice.
The study focuses on the programmatic bases of Slovenian political parties since independence. It presents an analysis of party programs and their preferences regarding doctors and other health ...workers, as well as the contents most commonly related to them. At the same time, the study also highlights the intensity of the presence of doctors on the policy agenda through time.
In the study, 83 program documents of political parties have been analysed. The study includes programmes of political parties that have occurred in parliamentary elections in Slovenia between 1992 and 2014 and have exceeded the parliamentary threshold. The data were analysed using the content analysis method, which is suitable for analysing policy texts. The analysis was performed using ATLAS.ti, the premier software tool for qualitative data analysis.
The results showed that doctors and other health workers are an important political topic in non-crisis periods. At that time, the parties in the context of doctors mostly dealt with efficiency and the quality of services in the health system. They often criticize doctors and expose the need for their control. In times of economic crisis, doctors and other health workers are less important in normative commitments of parties.
Slovenian political parties and their platforms cannot be distinguished ideologically, but primarily on the principle of access to government. It seems reasonable to conclude that parties do not engage in dialogue with doctors, and perceive the latter aspassive recipients of government decisions-politics.
Reliefna podoba dr. Karla Henna, ki jo je na pobudo Turističnega društva Vojnik ob 210-letnici rojstva izdelal podjetnik Miran Skutnik iz Arclina. Spominsko obeležje se nag+haja nasproti hiše družine ...Henn (danes v lasti Bojane Gojković in Jadranke Savić Kovačević) pri Zdravstvenem domu Vojnik.Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo.Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.Kljub službovanju v več pomembnih spodnještajerskih zdraviliščih, pa se je v zgodovino zapisal kot tisti, ki je »odkril« mineralni vrelec v Radencih in ga začel kot prvi tudi komercialno izkoriščati.Že leta 1833 je prvikrat poskusil vodo iz »Bublje«, ki je prosto vrela na plano, in napravil prvo analizo slatine, ki se je pokazala kot zelo kakovostna. V Radence se je zopet vrnil leta 1865, ko je kupil zemljišče z vrelcem in pričel z iskanjem njegove glavne žile, kar se mu je posrečilo štiri leta pozneje, novembra 1869. Ta vrelec je kasneje poimenoval Radenski vrelec (Radeiner Sauerbrunnen). Leto zatem so z radensko mineralno vodo napolnili že 37.000 glinenih posod, nato pa je to število samo še raslo, k čemur sta prispevali tako kakovost vode kot učinkovita reklama. Prvo fizikalno-kemijsko analizo vode je opravil sam, uradno pa leta 1871 v Celovcu kemik dr. Mitteregger. K prepoznavnosti je veliko pripomogla tudi objava balneološkega strokovnjaka Kischa v uglednem strokovnem časopisu leta 1872. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad ter kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico.Henn je v Radencih nad vrelcem najprej zgradil okrogel zbiralnik vode, nato pa še dve stavbi: Anin in Karlov dom, v katerih so bila stanovanja, gostišče in skladišče. Zidati je pričel tudi poznejša Zdraviliški in Kopališki dom, a dela ni mogel dokončati. V njegovem času je z uravnavo terena, ureditvijo poti in zasaditvijo prvih smrek začel nastajati tudi zdraviliški park.Po nakupu zemljišča v Radencih je tam preživljal večino časa, medtem ko je žena z otroki živela v Vojniku, kar je zakonca precej odtujilo. Neozdravljivo bolan (rak na ledvicah) je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah storil samomor z zastrupitvijo. Njegovo truplo so dan zatem prepeljali v Vojnik in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Začeto delo v Radencih je po njegovi smrti uspešno nadaljeval najmlajši sin Roman, ki je tam leta 1882 odprl zdravilišče, kot si ga je v glavnih obrisih zamislil že njegov pokojni oče.Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/henn-karl-friedrich/659/
Rodil se je 7. janurja 1868 v stari usnjarski družini Šentpavlu (Preboldu). Ljudsko šolo je obiskoval v rodnem Preboldu, gimnazijo pa v Celju. Po maturi je odšel v Gradec študirat medicino. Po ...diplomi leta 1894 je opravljal zdravniško prakso v Ljubljani in Gradcu, nato pa je dobil službo na Vranskem. Bil je prvi zdravnik v Savinjski dolini, ki je uvedel uspešno zdravljenje davice s serumom. Že med službovanjem na Vranskem je skomponiral pesem Zdrava Marija na besedilo Frana Ksaverja Meška ter Srce človeško sveta stvar (pod to se je podpisal s psevdonimom Anton Vranski).Leta 1900 se je preselil v Celje, kjer je do 1936 delal kot zdravnik in zobozdravnik. S poljudnimi zdravstvenimi predavanji o higieni, negi zob, alkoholizmu itd. si je prizadeval za izboljšanje zdravstvenih pogojev. V strokovnih revijah je objavljal prispevke s področja medicine.Od leta 1903 do 1913 je vodil Celjsko pevsko društvo. V glasbi je bil samouk, vendar kljub temu njegove skladbe, zbori in samospevi kažejo na strokovno znanje. Izhajale so v glasbenih revijah Novi akordi, Zbori, Pevec, publikacijah Glasbene matice in drugod. Napisal je nekaj čez sto skladb, večinoma namenjenih za zbore in citre, pet je samospevov, dve pa sta namenjeni tamburaškim orkestrom.Bil je tudi izvrsten šahist. Po mnenju mnogih poznavalcev je veljal za enega najboljših šahovskih problemistov na Slovenskem. Svoje uspešne šahovske probleme je objavljal v mariborskem Šahu, ljubljanskem Domu in svetu, v Jutru, v Wiener Schachzeitung in Domu i svijetu, kjer je imel posebno rubriko z naslovom Schwabovi zabavni problemi. Umrl je 29. junija 1938 v Ljubljani. Vir:http://www.celjskozasavski.si/osebe/schwab-anton-/121/Povezava do objavljenih digitaliziranih gradiv Digitalne knjižnice Slovenije: http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3danton+schwab%27&pageSize=25
Koliko nas je, ki se je še spominjamo? Marije Deželak, po domače Albekove Micke iz Malih Grahovš. Ker nas je teh, ki smo jo osebno poznali, vse manj, je te dni ugledala luč sveta knjiga, v kateri so ...ohranjeni spomini nanjo. Kdor se je še namreč spominja, ve, kaj vse je ta, še v 19. stoletju rojena žena, bila pripravljena storiti za ljudi v težavah, in predvsem, da jim je znala pomagati.V prvi polovici 20. stoletja in še kar nekaj časa zatem, ko niso bila na voljo prevozna sredstva, pa tudi zaradi pomanjkanja denarja, ljudje v težavah niso odšli v Laško. Prebivalci Šentlenarta in okoliša so se rajši obrnili na Albekovo Micko. Če je koga bolel zob ali se mu kakšna ognojena rana ni hotela zaceliti, ko je kdo že predolgo imel prebavne motnje ali ga je kuhala vročina, je odšel k Albekovi Micki ali pa so koga poslali ponjo. Ponjo pa je hitel tudi mož ali je tekel kateri izmed otrok, ko je žena ali mama začutila, da prihaja njen čas.Poleg vseh naštetih in še kakšnih uslug pomoči potrebnim je tudi kuhala; na ohcetih, drugih slavjih in tudi takrat, ko se je kdo poslovil od tega sveta.Pričujoča knjiga Albekova Micka – domača babica, ki sem jo izdal konec novembra, bo gotovo pripomogla k temu, da se bo spomin na to plemenito ženo ohranil tudi bodočim rodovom. Za pokušino dodajam odlomek iz knjige:»Bila je kot mati Tereza!« Šele po tem vzpodbudnem vzkliku Rutarjeve Anice iz Gozdeca, ko sem ji omenil, da nameravam napisati, s čim vse se je ukvarjala naša stara mama, sem bil zares odločen, da je vredno iztrgati pozabi življenje žene, ki je s svojimi dejanji močno presegla dejanja večine žensk. Obenem se mi je zdelo škoda, da bi naši otroci in bodoči rodovi ne vedeli, s koliko truda in na kakšen način so v času življenja Albekove Micke njihovi predniki pripravili hleb kruha do tam, da ga je lahko potem, ko ga je vzela iz peči, gospodinja po znamenju križa spoštljivo prerezala in položila na mizo.«Prispeval Alojz Jesih, član Domoznanskega krožka UTŽO pri Knjižnici Laško