Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo 1995-1998 : raziskovalno poročilo
Mesec, Blaž ...
Raziskovalna naloga je prva sistematična, obsežnejša evalvacija ne le preventivnih projektov na področju socialnega varstva, ampak socialnega dela pri nas sploh. Zaradi okoliščin, v katerih je bila ...izvedena ima značaj uvoda vbolj predvideno in načrtno zastavljeno dolgoročnejše evalvacijsko raziskovanje, ki bi lahko dosledneje kot ta raziskava upoštevalo običajne metodološke norme. Ugotovitve te raziskave se ne nanašajo samo na oceno uspešnosti in učinkovitosti obravnavanih projektov, ampak vsebujejo tudi predloge za metodološko bolje izvedene samoevalvacije. Na začetku poročila je napisano o pojmu preventive in teoriji evalvacije, sledi opis metodologije raziskovalnega projekta in podrobne samoevalvacije petih preventivnih projektov centrov za socialno delo: CSD Ajdovščina, CSD Ljubljana Moste Polje,CSD Ljutomer, CSD Škofja Loka in CSD Šmarje pri Jelšah. Samoevalvacijskim opisom sledi metaevalvacija: opisne ocene vsakega projekta na devetnasjstih ocenjevalnih lestvicah. Ugotovitve so povzete v povzetku metaevalvacije, ki je razdeljen na podpoglavja vložek (vloženi kadrovski potencial, vloženi potencial znanja, specifično usposabljanje kadrov), smotrnost (ciljna usmerjenost) (teoretičnautemeljenost in skladnost projektov,ciljna relevantnost storitev, specifičnost prevencije (storitev), kvaliteta izvedbe (skladnost implementacije s teorijo, kvaliteta storitev, ustreznost vodenja in upravljanja projekta, ustreznost odnosa z uporabniki), uspešnost (izboljšanje socialnega funkcioniranja, izboljšanje doživljanja sebein drugih, izboljšanje specifičnih kritičnih ciljnih vedenj, izboljšanje kvalitete življenja, izboljšanje socialne vključenosti), učinkovitost (finančna učinkovitost, učinkovitostno razmerje (output-input), delovanje organizacije (izboljšanje notranjega delovanja izvajalske organizacije, izboljšanje zunanjega delovanja izvajalske organizacije). Pregledali smo pet programov oz. projektov, ki se izvajajo na centrih za socialno delo. V okviru teh projektov poteka zavzeta dejavnost, ki povezuje med seboj ljudi, ki jih sicer ogrožajo procesi dezintegracije, ki jih pogojujejo šolska neuspešnost, nezaposlenost, duševna bolezen. Vse pregledane projekte vodijo in izvajajo dejavnosti v njihovem okviru strokovno ustrezno usposobljeni kadri. Vodje projektov so strokovnjaki z visoko izobrazbo ustreznih smeri (socialno delo, psihologija, pedagogika, nekateri so se še specifično usposabljali za delo v okviru projekta. Projekti pokrivajo vse tri oblike preventive: primarno (mladinske delavnice, prostovoljno delo), sekundarno (učna pomoč, delo z družinami) in terciarno (samopomoč psihiatričnih pacientov). Vsi projekti so vodeni zavzeto in odgovorno do uporabnikov, do izvajalcev in do širšega institucionalnega in zunajinstitucionalnega okolja. Delo se odvija po načelih socialnega dela. V vseh projektih je izvajalcem uspelo pridobiti uporabnike in jih zadržati v projektnih dejavnostih oziroma ohraniti stik z njimi po zaključku obdobja intenzivnejše obravnave. Uporabniki izražajo zadovoljstvo, občutek sprejetosti, razumljenosti in mnenje, da so napredovali pri urejanju problematike. Ocene uspešnosti projektov temeljijo pretežno na mnenjih in ocenah neposrednih in posrednih udeležencev v projektu, uporabnikov in izvajalcev, kot so jih v okviru samoevalvacij zbrali nosilci projektov. Ni naszanimala samo uspešnost do neposrednih uporabnikov, ampak tudi v odnosu do izvajalcev, to je do prostovoljcev in do delavcev v okviru javnih del in v odnosu do organizacije kot celote. Vsi projekti dosegajo svoje cilje. O izboljšanju socialnih veščin lahko sklepamo le posredno na osnovi njihovega splošnega mnenja, da so jim delavnice koristile, da so postali bolj komunikativni, več povedo o sebi, so manj zadržani, na osnovi motiviranosti učencev za obiskovanje srečanj, njihovega sodelovanja, na osnovi izraženega zadovoljstva s projektom in splošnega mnenja izvajalk. Nekoliko bolj zanesljivi so podatki, ki govore o izboljšanju doživljanja sebe in drugih, sajgre za dimenzijo, o kateri se lahko poučimo samo preko subjektivnih izjav. Do izboljšanja specifičnih ciljnih vedenj je prišlo pri projektu učno-vzgojne pomoči, kjer so po mnenju učiteljev in izvajalcev izboljšali razumevanje učne snovi, delovne in učne navade, odnos med učiteljem in učencem in stik med starši in šolo. Tudi pri delu z družinami ugotavljajo izboljšanje učnega uspeha otrok in splošnega delovanja predvsem otrok, delno tudi družine kot celote. Izboljšanje kvalitete življenja lahko precej zanesljivo ugotovimo pri delu z družinami in pri skupini samopomoči psihiatričnih pacientov. Tudi pri delu z učenci in mladostniki se kaže izboljšanje odnosov na različnih ravneh in izboljšanju vzdušja v družinah oz. v šoli, o čemer poročajo učenci in izvajalci. Izboljšanje socialne vključenosti je morda najbolj viden rezultat dejavnosti vseh petih projektov. Velik delež k socialni vključenosti prispeva že vključitev v projekt, ki spodbudi redno obiskovanje srečanj v okviru projekta in ki se postopno iz ne vselej prijetne obveznosti spremeni v pričakovano in zaželeno dejavnost. Delo v okviru preventivnih projektov je pomemben vir dusevne energije za strokovne delavce in izvajalce. Strokovni delavci menijo, da jim je delo na projektu smiselno dopolnilo rednemu delu, doživljajo neposredno zadovoljstvo zaradi uspeha, prostovoljci pa se pripravljajo za poklice pri delu z ljudmi. Ob vodenju drugih in supervizijah se učijo in imajo možnost strokovne pomoči v lastni stiski. Podoben učinek ima sodelovanje tudi na zaposlene v okviru javnih del. Izredno pomemben je učinek projektnih dejavnosti na organizacijo v celoti (izboljšanje povezanostiz lokalnim okoljem, povezanosti z državnimi ustanovami, drugimi institucijami in organizacijami v Sloveniji, povečanje ugleda centra v lokalnem okolju, izboljšanje samopodobe centra kot uspešne organizacije). Projekti, ki smo jih pregledali so organizacijsko izvedljivi, sposobni so se ohranjati in razvijati. Nastali so viabilni socialni organizmi, ki vežejo med seboj ljudi in prispevajo k socialni integraciji lokalnega okolja. Evalvacija vseh obravnavanih projektov temelji na modelu kompleksne večnivojske evalvacije, kar pomeni, da se izvajalci samoevalvacijskih analiz prizadevali zbrati podatke o dogajanju na različnih ravneh projektne organizacije in od različnih skupin udeležencev, kar prispeva k celovitosti slike o obravnavanih projektih. V nobenem projektu ni niti poskusa, da bi se približali eksperimentalnemu modelu evalvacije (ni neposredne objektivne primerjave med stanjem na kriterijskih variablah pred vključitvijo v projekt in po njej). Večje subjektivnih primerjav med stanjem na kriterijskih variablah pred in po vključitvi v projekt. Še pogosteje se evalvacija omeji na ugotavljanje zadovoljstva različnih udeležencev, kar pa ni dovolj.
Type of material - research report
Publication and manufacture - Ljubljana : Visoka šola za socialno delo, 1998
Expected to be available after:
03.09.2024 (1.
in queue)
Shelf entry
Adding material to shelf was successful.
Adding material to shelf failed.
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
