Prostor modernega velemesta je prostor, kjer v vertikalni in horizontalni smeri potekajo dinamični, nelinearni procesi, podobno kot v naravi. Poleg »navadnega«, nadzemnega dela vsebuje mesto tudi podzemni del, od katerega je prvi funkcionalno bolj odvisen. To je prostor materialne in kibernetske komunikacije/transporta. Psihofizična specifičnost uporabe podzemnih ambientov ima pri njihovem snovanju pomembno vlogo. Najočitnejše so omejenost prostora in največkrat tudi omejene povezave s površjem ter povečana stopnja potencialnih nevarnosti vseh vrst. Kot psihološko preventivno/blažilno sredstvo so v takih primerih zelo učinkovite likovne interpretacije: kot oblika, barva in osvetlitev, kot aplikacija temeljnih principov fraktalne teorije.