Prispevek poskuša rekonstruirati borilno tehniko boksanja z ročkami, upodobljenega v situlski umetnosti. Primerjalna analiza zgodovinskega razvoja boksa v evropskem prostoru kaže, da se ta halštatskodobna veščina po vsej verjetnosti ni veliko razlikovala od podobnih borilnih športov, ki so jih poznali stari Grki, pa tudi ne od poznejšega angleškega boksa z golimi pestmi. Od njih in slednjega se je bistveno ločila le po uporabi ročk, ki so bile očitno namenjene obtežitvi pesti. V nasprotju z nekaterimi drugimi raziskovalci, ki so obravnavali to tematiko, zato ocenjujemo, da je šlo za tehnično dodelano borilno veščino, katere cilj je bil fizično premagati oziroma onesposobiti nasprotnika, ne pa za spretnostno igro izbijanja ročk.