Prispevek proučuje problematiko spremljanja rezultatov učenja v organizacijskem kontekstu in poskuša ponuditi odgovor na vprašanje, zakaj in kako na organizacijski ravni spremljamo učinkovanje načrtovanega učenja na uspešnost. S pomočjo pregleda literature na področju poslovnih ved avtor sistematizira razprave in ugotavlja, da pri tem zaradi kompleksnosti in zahteve po uporabi različnih metodoloških prijemov še vedno obstaja veliko nesoglasij. Kljub temu meni, da je spremljanje nujno, saj je prvi pogoj za identifikacijo pomembnih točk dela, pojasnjuje pričakovanja vodstva do zaposlenih in spodbuja njihovo kreativnost. V sklepu avtor poudarja, da je pri spremljanju treba poznati kontekst organizacije, proces načrtovanega učenja in njegove rezultate pa je treba spremljati večdimenzionalno ter na več ravneh. Pri tem je nujno ohraniti enostavnost izvedbe spremljanja in razumljivost ugotovitev.