Kot reakcija na iskanje in dokazovanje "šamanistične tradicije" v Evropi (Meuli, Solymossy in nasledniki), so se pojavile nekatere previdnejše ali celo povsem nasprotujoče reakcije avtorjev, ki dokazujejo, da je šamanizem treba razlikovati od obsedenosti (spirit possession). Na podlagi podatkov iz slovenskega ustnega izročila je mogoče trditi, da takšno ostro razmejevanje ni umestno. Po drugi strani je spet jasno, da kakršnokoli ekstatično stanje medija še ni zadosten kriterij za obstoj šamanizma. S tem menimo, da mora obstajati neka struktura sestavin, ki jih je mogoče umestiti v šamanistični predstavni svet (mitologijo, magijo, ikonografijo…). Ob analizi slovenskih primerov se je pokazalo, da obstajajo nekatere pomembne primerjave z arktičnim območjem Evrazije in z indoiranskim prostorom. Slovenijo povezuje s sosednjima Madžarsko in Furlanijo ljudska vera v obstoj "vedomcev" in/ali "kresnikov", katerih duše zapuščajo prostovoljno ali po "višji sili" telesa in se v oblakih borijo z nasprotniki za dež, odganjajo točo in prinašajo dobro letino, zdravje in srečo. Po teh sposobnostih in specifičnih telesnih znakih so bili torej podobni furlanskim "benandantom" in madžarskim "táltosom", celo galerijo podobnih likov pa odkrijemo tudi na Balkanu. Ime "kresnik" bi lahko izviralo iz imena "krst" (kamnito znamenje v Makedoniji in Srbiji, ki je označevalo meje vaškega zemljišča), ime "vedomec" pa iz korena "ved-", ki pomeni človeka znanja, "tistega, ki vidi in vé". V primerjalnem smislu so zanimive so tudi slovenske variante zgodb o plezanju po deblu "svetovnega drevesa" s pomočjo železnih "krempljev" ali sekir in slovensko izročilo o svetosti konoplje. Vse to kaže na prepletanje različnih idejnih prvin, od katerih bi nekatere lahko bile šamanistične.