Novozgrajena okolja v mestih, katerih značilnosti so se spremenile zaradi neoliberalnih procesov in prednostnih odločitev, so pogosto predmet kritik zaradi pomanjkanja estetske kakovosti. Zaradi teh kritik postaja estetska presoja tovrstnih okolij čedalje pomembnejša, pri čemer se pojavljata ključni vprašanji, kako lahko take presoje opravimo in kako lahko njihova dognanja vključimo v zakonodajo. Avtorici članka obe vprašanji obravnavata na primeru Istanbula, pri čemer določata in razvrščata formalne estetske dejavnike na podlagi faktorske analize in analize variance izsledkov ankete, ki sta jo leta 2017 v Istanbulu opravili s tremi vzorčnimi skupinami (raziskovalci, oblikovalci in uradniki). Izsledki analiz kažejo, da se pri presojanju formalne estetike pogledi raziskovalcev razlikujejo od pogledov uradnikov in oblikovalcev. Poleg tega razkrivajo, da so značaj in identiteta, zelena gradnja in neujemanje identitete in grajenih oblik pomembni dejavniki, ki vplivajo na urbano formalno estetiko novozgrajenih okolij. Avtorici članek skleneta z razpravo o tem, kako bi lahko te dejavnike na primeru Istanbula vključili v zakonodajo.