UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Pismenost ali nepismenost odraslih
    Možina, Estera
    V slovenski izobraževalni prostor je vstopil izraz "pismenost" v zvezi z odraslimi dokaj pozno v primerjavi z drugimi državami, predvsem z anglosaškimi. Proučevati smo ga začeli v začetku ... devetdesetih let, uradno pa je bil priznan šele deset let pozneje, po objavi izsledkov raziskave pismenosti; nastala je programska ponudba za odrasle, izraz je zapisan v strateških razvojnih dokumentih. Razumevanje in raba tega izraza sta ves čas nekako "problematična", videti je, da gre za nekaj tekmovalnih konceptov, ki jih promovirajo različni akterji, bodisi da se govori samo o "pismenosti", "nepismenosti", "funkcionalni pismenosti", "bralni pismenosti" itn., ali pa se o pismenosti govori v zvezi s temeljnimi spretnostmi in kompetencami. Tudi uveljavljanje tega pojma v andragoški stroki je zastalo pri nekih začetnih tolmačenjih in izraz ni našel poti in ustreznega mesta v andragoški teoriji. Iz različnih konceptov in različnega razumevanja pismenosti se porajajo različni izobraževalni modeli in pristopi k usposabljanju, kurikuli, učno in študijsko gradivo in ocenjevanje ter preverjanje znanja. V zvezi z razumevanjem pojma (ne)pismenosti odraslih nastaja več vprašanj: Kaj v resnici še pomeni pismenost v današnjem času? Ali ohraniti izvorni pomen pojma pismenost kot sposobnost branja in pisanja (računanja) ali "dopustiti" bogastvo različnih rab in pomenov pismenosti? Ali je izraz "pismenost odraslih" sploh primeren za odrasle, če v resnici ne gre za opismenjevanje kot prepoznavanje črk ali številk in prepoznavanje pomena besed? Ali potem lahko govorimo o vseživljenjskem razvoju pismenosti? V kakšnem odnosu je pismenost do kompetenc (zmožnosti), temeljnih spretnosti in navsezadnje do osnovnega izobraževanja odraslih?
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2008
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1370726