UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Cistercijani in nastanek cisterc na Slovenskem : diplomsko delo
    Požegar, Vanja
    Cistercijanski začetki so povezani z meniško reformo v 11. in 12. stoletju. Slednje se je zavzemalo za to, da bi Benediktovo pravilo ponovno postalo temeljno vodilo v meniških skupnostih, brez razlag ... in navad, ki so se utrdile v benediktinskih opatijah. Štefan Harding, Robert iz Molesma ter Alberih so ustanovitelji omenjenega reda, med katere prištevamo tudi Bernarda iz Clairvauxa. Prav Bernard je kriv za to, da se je red začel neustavljivo širiti in osvajati srce cerkvenih in posvetnih ljudi. Poudarjal je strogo meniško življenje, po vzgledu Pravila sv. Benedikta, in preprostost. V Reguli so bili zapisani vsi napotki, ki so jih menihi potrebovali za redovno življenje; od organizacije samostana, deljenje vlog, prehrane, obleke, spanja in nenazadnje do pokore in spreobrnjenja v primeri neupoštevanja "zlatih pravil". Samo dobrih sedemintrideset let po ustanovitvi prvega cistercijanskega samostana v Franciji, je omenjeni red stopil tudi na naša tla, kar je bilo za naš prostor v tistem času razmeroma hitro. K temu je vsekakor botrovalo to, da so posamezniki, ki so študirali v Parizu, bili neposredno povezani z ustanavljanjem cisterc v slovenskem prostoru. Francija je bila zibelka in dežela cistercijanskih samostanov. Plemstvo je bilo tisto, ki je na svojem ozemlju postavljajo samostane kot "dopolnilo" k svojim gradovom in utrjevanju plemičeve moči na eni strani, na drugi pa za svoj in družinski dušni blagor. Vzroki za ustanavljanje samostanov so zelo podobni, vendar se od primera do primera tudi razlikujejo. Zanimive so povezave, ki so določene ustanovitelje božjih hiš pripeljale do tega, da so se odločili prav za ustanovitev cistercijanskega samostana. Na naših tleh so bili ustanovljeni trije cistercijanski samostani; v Stični, v Vetrinju in v Kostanjevici. Tudi z njihovo ustanovitvijo so povezane plemiške rodbine in osebnosti. Z ustanovitvijo stiškega samostana so povezani grofje Višnjegorski in oglejski patriarh Peregrin. Vetrinjski samostan so ustanovili Spanheimi, k čemur je pripomoglo to, da so nekateri člani te družine študirali v Franciji. Ker se je ustanavljanje cistercijanskih samostanov pokazala kot dobra preverjena praksa, so Spanheimi slednjega postavili tudi v Kostanjevici. Na daleč so si vsi samostani med seboj podobni, v kolikor pa pogledamo malo bližje, pa je jasno, da je vsak zase unikaten. Edini, ki še danes "diha" na slovenskih tleh je cistercijanski samostan v Stični.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [V. Požegar], 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 16811528

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...