UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Rezilientnost medicinskih sester in dejavniki, ki vplivajo nanjo [Elektronski vir] = Nurses' resilience and factors affecting it : magistrsko delo
    Lajovic, Lena
    V magistrskem delu se osredotočamo na rezilientnost medicinskih sester in na dejavnike, ki nanjo vplivajo. Rezilientnost v zdravstveni negi razumemo kot ključno in zelo pomembno lastnost medicinskih ... sester, ki jim omogoča, da se prilagodijo težavnim pacientom in zahtevnejšim situacijam, ki jih v zdravstveni negi ni malo. Pritiski na bolnišnice so vedno večji, medicinske sestre pa vedno bolj obremenjene. Uspešno spopadanje z izzivi, ki jih prinaša delo na oddelkih, kjer se zdravijo kritično bolni pacienti in je delovni tempo vse prej kot umirjen, je zelo pomembno za medicinske sestre. Dobra psihična stabilnost in pozitivna naravnanost sta v teh negotovih časih ključni. Pri tem ne smemo pozabiti na medicinske sestre, ki so na začetku svoje poklicne kariere in potrebujejo podporo svojih nadrejenih. Če to zanemarimo, bo še več odpovedi in s tem posledično kadrovske podhranjenosti. V teoretičnih izhodiščih smo opredelili zahtevnost poklica medicinske sestre, poklicne kompetence medicinskih sester, stres na delovnem mestu medicinske sestre, rezilientnost. Posebej smo se osredotočili na opredelitev rezilientnosti pri medicinskih sestrah ter dejavnike graditve rezilientnosti pri medicinskih sestrah. Posebno poglavje smo namenili superviziji, njenemu razvoju, vrstam, ciljem in funkcijam supervizije. Opisali smo supervizijo kot dejavnik, ki pomaga graditi rezilientnost medicinskih sester. Namen raziskave je preučiti rezilientnost medicinskih sester in raziskati dejavnike, ki nanjo vplivajo. Medicinske sestre, ki imajo dobro razvito rezilientnost, so bolj samozavestne pri opravljanju svojega dela in se lažje prilagodijo stresnim situacijam. Postavili smo si osem raziskovalnih vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 125 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki so zaposleni v treh različnih slovenskih bolnišnicah na Gorenjskem (osrednje območje) in Dolenjskem. Vprašalnik je izpolnilo 123 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege. Z raziskavo smo ugotavljali, v kolikšni meri medicinske sestre ocenjujejo stresnost svojega poklica in s katerimi stresnimi situacijami (stresorji) se soočajo, kako ocenjujejo svoje zadovoljstvo v poklicu, možnost poklicnega izobraževanja, napredovanje na delovnem mestu, kako sta izobrazba in ocena klime inštitucije povezani s počutjem medicinskih sester in kako se razlikuje ocena stresnosti poklica medicinskih sester glede na starost in izkušnje. Zanimalo nas je, s katerimi stresnimi situacijami so se v poklicu srečale medicinske sestre, kako so jih premagovale in koliko je bilo teh stresnih situacij, kako so različne okoliščine, ki pri medicinskih sestrah povzročajo stres, povezane z njihovim razmišljanjem, da bi zapustile trenutno delovno mesto oziroma poklic. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko je razvita rezilientnost medicinskih sester in kako medicinske sestre ocenjujejo lastno rezilientnost. Zanimalo nas je tudi, kako so zadovoljstvo v poklicu, možnost poklicnega izobraževanja, napredovanje na delovnem mestu, izobrazba in ocena klime inštitucije povezani z oceno lastne rezilientnosti medicinskih sester in kako je ocena lastne rezilientnosti medicinskih sester povezana z njihovo starostjo in izkušnjami. Ugotavljali smo tudi, kateri dejavniki na nivoju posameznika, inštitucije in družbe po presoji medicinskih sester pomagajo graditi rezilientnost in kateri dejavniki so medicinskim sestram najbolj v pomoč pri graditvi lastne rezilientnosti. Raziskava je pokazala, da večina medicinskih sester svoje delo ocenjuje kot precej stresno in da je najbolj stresna situacija, s katero se soočajo, pomanjkanje kadra. Ugotovili smo, da je počutje medicinskih sester statistično pomembno pozitivno povezano z lastnim zadovoljstvom v poklicu, možnostjo poklicnega izobraževanja, napredovanjem na delovnem mestu, izobrazbo in oceno klime inštitucije ter da se ocena stresnosti poklica medicinske sestre razlikuje tako glede na starost kot tudi glede na izkušnje. Raziskava je pokazala, da so smrt pacienta, preobremenjenost in nesprejemljiv odnos pacientov do zdravstvenega osebja najpogostejše stresne situacije, s katerimi so se srečale medicinske sestre. Ugotovili smo, da skoraj polovica medicinskih sester ocenjuje, da je rezilientnost pri zdravstvenih delavcih nekoliko razvita. Več kot polovica medicinskih sester ocenjuje, da so rezilientne. Podatki raziskave so pokazali, da splošna ocena rezilientnosti medicinskih sester ni statistično povezana z zadovoljstvom v poklicu, možnostjo izobraževanja na delovnem mestu, možnostjo napredovanja na delovnem mestu, izobrazbo in klimo na oddelku. Prav tako lastna ocena rezilientnosti ni statistično povezana niti z zadovoljstvom v poklicu, možnostjo izobraževanja na delovnem mestu, možnostjo napredovanja na delovnem mestu, izobrazbo in klimo na oddelku. Raziskava je pokazala, da večina medicinskih sester ocenjuje, da se rezilientnost medicinskih sester razlikuje tako glede na starost kot tudi glede na izkušnje. Prav izkušnje so tisto, za kar večina medicnskih sester ocenjuje, da pomaga graditi rezilientnost. Čustvena inteligenca in podporna klima na oddelku po mnenju medicinskih sester najbolj prispevata h graditvi lastne rezilientnosti. Večina medicinskih sester meni, da bi za graditev lastne rezilientnosti potrebovali več izobraževanj in seminarjev na temo dobrih medsebojnih odnosov na delovnem mestu in reševanja konfliktov ter organizirane delavnice s področja čustvene inteligence in več izobraževanj ter seminarjev z njihovega delovnega področja. Na osnovi dobljenih ugotovitev lahko povzamemo, da so lastno zadovoljstvo v poklicu in dobri odnosi na delovnem mestu najpomembnejši za medicinske sestre in da je pomanjkanje kadra najbolj stresna in pereča situacija v zdravstveni negi.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Kranj [i. e. Ljubljana] : [L. Lajovic], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 217760515

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico