UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Dinamika razvoja zgornje gozdne meje in ekološka vloga rušja (Pinus mugo Turra) v sekundarni sukcesiji v Julijskih in Savinjskih Alpah : doktorska disertacija = Development dynamics of upper timberline and ecological role of mountain pine (Pinus mugo Turra) in secundary succession in Julian and Savinja Alps : doctoral dissertation
    Rozman, Andrej, 1975-
    Na štirih lokacijah v Julijskih in Savinjskih Alpah smo proučevali dinamiko razvoja vegetacije na zgornji gozdni meji. Na vsaki lokaciji smo opravili fitocenološke popise v treh stratumih, ki so ... predstavljali tri zaporedne stadije zaraščanja nekdanjih subalpinskih pašnikov in travišč z gozdom preko ruševja. Vegetacijo smo proučevali po standardni srednjeevropski metodi in s t.i. funkcionalnim pristopom. S pomočjo Ellenbergove fitoindikacijske metode smo v gozdu ugotovili ugodnejše toplotne razmere, večjo vlažnost in boljšo preskrbljenost tal z dušikovimi snovmi v primerjavi z ruševjem. V deležih zastopanosti in pokrovnosti diagnostičnih skupin in v sestavi življenjskega spektra ni večjih razlik med stratumi. Povsod prevladujejo vrste razreda Vaccinio-Piceetea, v ruševju je več vrst razreda Elyno-Seslerietea, v gozdu pavrst zveze Aremonio-Fagion in reda Fagetalia sylvaticae, kar kaže na sorodnost teh rastišč z rastišči bukovih gozdov. Tako v gozdu, kot v ruševju številčno prevladujejo hemikriptofiti, ki pa imajo v ruševju nekoliko manjšo pokrovnost kot v gozdu. Zastiranje hamefitov se proti ruševju povečuje. Večje razlike med popisi so v gozdnem stratumu kot med popisi v stratumi ruševja, kar kaže na večji vpliv lokalne klime v poznejših sukcesijskih stadijih. V ruševju smo opazili manjšo vrstno diverziteto kot v gozdu. Analiza funkcionalnih tipov kaže na majhne razlike med stratumi. Najpomembnejši komponenti CSR strategij sta kompeticijska sposobnost, sledi toleranca na stres, kar kaže na razmeroma produktivna rastišča, ki omogočajo rast gozda. Največjo odzivnost smo ugotovili pri znakih za življenjsko obliko rastlin, trajnost listov in anatomijo listov. Pri rušju (Pinus mugo Turra), kot prevladujoči vrsti v ruševju, na našem gradientu svetlobnih razmer nismo odkrili večjih razlik v vitalnosti. Zaključujemo, da se bo zgornja gozdna mejav slovenskem alpskem svetu v prihodnje še dvigovala. Dolgotrajen sukcesijski razvoj na nekdanjih pašnikih predvidoma poteka preko ruševja v macesnove in naprej v smrekove sestoje, nato pa bo marsikje verjetno imela večjo vlogo tudi bukev.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Rozman], 2008
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 239328256

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Ljubljana BFCBK na dom 1 izv.
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana Ljubljana GIS na dom 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico