UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Uršulinke in njihove ustanove v času totalitarnih družbenih razmer na Slovenskem
    Kolar, Bogdan
    Kot redovna skupnost, ki je po svojem izvirnem mestu v Cerkvi zapisana vzgojno-pedagoškemu delu in torej navzočnosti med mladimi, so bile uršulinke pri svojem delu podvržene natančnemu nadzoru ... družbenih struktur, posebej v sistemih, ki so si lastili izključno pravico do nadzorovanja šolskih in vzgojnih ustanov, to je do "nadzora nad dušami". Kot del katoliške Cerkve so delile njeno usodo in nosile posledice ukrepov, ki so zadevali vse cerkvene ustanove. V času druge svetovne vojne so nosile posledice okupacije (italijani fašisti so omejevali njihovo delo, nacisti so jih popolnoma onemogočili) in revolucionarnih sprememb po njej. Na nemškem okupacijskem področju sta bila zaprta samostana Škofja Loka in Mekinje, sestre so bile izgnane in premoženje zaplenjeno. Samostan v Ljubljani je lahko deloval v omejenih okvirih. Po maju 1945 so sledili ukrepi komunističnih oblasti, ki so imeli za cilj likvidacijo moških in ženskih redov. V samostanske prostore so naseljevali različne ustanove, zemljišča so bila zaplenjena in sestre prisiljene, da so za preživetje iskale delo drugod. Še v 60. letih je bila živa misel, da bi ljubljanski samostan in cerkev spremenili v muzej. 1947. so bile redovnice iz ljubljanske skupnosti preseljene v Škofjo Loko, od koder je sledil izgon na začetku petdesetih let. Sestre škofjeloške skupnosti so začele postavljati novi dom v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu. Čeprav ni bilo mogoče obnoviti vzgojno-izobraževalnega dela, so sestre, razkropljene v manjših skupnostih, ohranile osnovne značilnosti svoje ustanove in se z očmi vere pripravljale na spremembo razmer na Slovenskem.
    Vir: Tristo let ljubljanskih uršulink : zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti (Str. 115-135)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2002
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 3032922

Vnos na polico