UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vpliv velikih rastlinojedih parkljarjev in velikosti vrzeli na pomlajevanje dinarskih jelovo-bukovih gozdov v GGE Črni Vrh : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Impact of large herbivores and gap size on natural regeneration of dinaric fir and beech forests in GGE Črni Vrh : graduation thesis - higher professional studies
    Rovan, Bojan
    Na zmanjševanje deleža jelke v jelovo-bukovih gozdovih poleg podnebnih dejavnikov in načina gospodarjenja z gozdovi vplivajo tudi veliki rastlinojedi parkljarji, ki z objedanjem mladih drevesc ... otežujejo njeno pomlajevanje. Namen diplomske naloge je preučiti, ali velikost gozdnih vrzeli vpliva na stopnjo objedanja jelke in drugih drevesnih vrst s strani rastlinojede divjadi. Popis gozdnega mladja v GGE Črni Vrh smo opravili poleti 2008 na 120 naključno izbranih ploskvah velikosti 1,5 x 1,5 m. Polovico ploskev smo izbrali v malih vrzelih oz. v okolici malih vrzeli, polovico pa v velikih vrzelih oz. v njihovi okolici. Velike vrzeli so imele premer večji od dveh sestojnih višin, premer malih vrzeli pa je bil večji od polovice ene sestojne višine in manjši od ene sestojne višine. Skupna objedenost mladja vseh drevesnih vrst je znašala 69 %. Visoka je bila tudi stopnja objedenosti jelke, saj smo znake poškodb zabeležili na kar 81 % vseh osebkov. Posledično je pomlajevanje jelke kot pomembne graditeljice jelovo-bukovih gozdov zelo oteženo, na nekaterih predelih pa celo onemogočeno. Visoko objedenost smo zaznali tudi pri ostalih drevesnih vrstah. Tako je objedenost pri gorskem javorju, najpogostejši drevesni vrsti v mladju, znašala 78 %. Razlik med gostotami mladja v malih in velikih vrzelih nismo ugotovili, prav tako nismo ugotovili statistično značilnih razlik v stopnji objedanja med malimi in velikimi vrzelmi. Rezultati kažejo, da pri obnovitvenih sečnjah z oblikovanjem večjih vrzeli bistveno ne zmanjšamo stopnje objedanja, verjetno pa tudi bistveno ne izboljšamo prehranske ponudbe za divjad. Gojitelj se mora v večji meri posvetiti uravnoteženemu stanju razvojnih faz, kot pa prilagajanju velikosti vrzeli. Na ta način bo izboljšal pogoje, ki bodo omogočali divjadi zadostno količino kvalitetne hrane, gozdu pa nemoten proces pomlajevanja vseh drevesnih vrst.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [B. Rovan], 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 3970982

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana Ljubljana GIS na dom 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...