UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vpliv prevodnih struktur na tok in prenos snovi v kraško-razpoklinskih vodonosnikih : doktorska disertacija = influences of transmissive structures on flow and transport in karstic and fractured aquifers : ph.d. thesis
    Verbovšek, Timotej
    V disertaciji sem obravnaval vplive prevodnih struktur na tok in prenos snovi v kraško-razpoklinskih vodonosnikih. Različne vplive na izdatnost dolomitnih vodonosnikov, zveze med hidravličnimi ... parametri v teh vodonosnikih ter fraktalne analize porazdelitev dolžin jam v Sloveniji sem obravnaval v že objavljenih raziskavah, na katere sem se navezal tudi v svojih analizah v disertaciji. Izdelal sem hidrogeolosko in geokemično bazo podatkov za 397 vrtin in vodnjakov, izvrtanih v dolomitne in apnenčaste vodonosnike v Sloveniji. Ker trenutno uveljavljene metode za analizo kraško-razpoklinskih vodonosnikov niso primerne, sem svojo raziskavo posvetil predvsem tej problematiki. V disertaciji sem zato postavil hipotezo, da lahko lastnosti vodonosnikov natančneje določimo s fraktalnimi metodami in geokemičnimi analizami vode pri črpalnih poizkusih. Ob primerjavi fraktalnih metod, ki ustrezno opisujejo tok v kraško-razpoklinskih vodonosnikih, z uveljavljenimi metodami za vodonosnike z medzrnsko poroznostjo, sem ugotovil, da je pri prilagajanju modelov po slednjih metodah napaka bistveno večja. S fraktalno Barkerjevo metodo, ki upošteva tudi dvojno poroznost, sem nato določil tudi fraktalno dimenzijo toka, dodatni parameter, ki opisuje geometrijsko razširjanje toka po prevodnih strukturah in predstavlja merilo povezanosti razpok v prostoru. Dimenzija toka v veliki večini primerov ni enaka 2,00, kot predvidevajo klasični modeli, temveč je normalno porazdeljena okoli vrednosti 2,16. Večina (74 %) vrednosti je visjih od 2,00 in le 8 % podatkov ima dimenzijo, ki ustreza vrednosti 2,00 0,05. Tok proti vodnjakom je torej v glavnem radialno-sferičen in ne radialen. Prevodne strukture (mreže razpok in tudi kraški kanali) torej omogočajo razširjanje toka in s tem tudi prenosa snovi ne le radialno okoli vrtin, temveč tudi v tretjo dimenzijo. Dimenzija toka se razlikuje v posameznih vodonosnikih, ločenih po starostno-litoloških značilnostih in je neodvisna od omočene debeline vodonosnika. Z omenjeno ustrezno metodo sem določil koeficiente prepustnosti razpok in matriksa ter ugotovil, da so vrednosti v razpokah višje kot v matriksu. Podobno se koeficienti specifiènega elastičnega uskladisčenja razpok in matriksa statistično ločijo med seboj, višje vrednosti pa so značilne za matriks. Podobno kot dimenzije toka se tudi vrednosti teh koeficientov razlikujejo glede na tip vodonosnikov, dimenzija toka pa ni odvisna od koeficientov prepustnosti razpok. Z geokemičnim inverznim modeliranjem sem določil predvidene količine mineralov, ki se morajo raztopiti, da voda doseže ustrezno sestavo, obenem pa sem simuliral sestavo vod v čistih dolomitih. Ugotovil sem, da se vode iz različnih vodonosnikov ločijo med seboj po količini raztopljenih mineralov in da je mogoče te razlike razloziti s sestavo kamnin. Med dimenzijo toka in vrednostmi raztopljenega dolomita kot bistvenega minerala v obravnavanih vodonosnikov obstaja vzročna zveza, saj boljše razširjanje toka v razpokah povzroči, da se lahko raztopi večja količina mineralov. Da bi ugotovil, kolikšna je največja možna dimenzija, ki jo lahko zavzamejo mreže razpok, in s tem določil največje možne dimenzije toka, sem analiziral 49 mrež razpok na razliènih izdankih. Rezultati kazejo, da se vrednosti teh dimenzij gibljejo okoli 1,77 in se ne spreminjajo bistvenov različnih vodonosnikih. Pri ekstrapolaciji dimenzij mrež razpok iz dveh v tri dimenzije sem ugotovil, da so dimenzije toka manjše kot dimenzije mrež razpok, kar najverjetneje pomeni, da tok ne more potekati po vseh razpokah, saj vse niso dovolj odprte. Fraktalna dimenzija mrež razpok narasča z njihovo gostoto, iz primerjave z vrednostmi perkolacijskih pragov pa je očitno, da so razpoke tudi dovolj povezane, da je prenos toka in transporta snovi skoznje možen. Vse omenjene analize, opravljene po novih in ustreznih metodah, dokazujejo, da prevodne strukture vplivajo na tok in prenos snovi v obravnavanih vodonosnikih.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Verbovšek], apr. 2008
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 700766

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Ljubljana CTK na dom 1 izv.
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Ljubljana NTFGEO na dom 1 izv.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana Ljubljana SAZU na dom 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico