UP - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Racionalizacija uporabe kamnitih materialov iz nahajališč v Pomurju pri gradnji AC Lenart-Pince : magistrsko delo
    Ficko, Gregor, 1964-
    Program izgradnje sodobnih štiripasovnih cest v Republiki Sloveniji se je leta 2000 program izgradnje avtocestnega omrežja pričel realizirati tudi na področju Pomurja. V skladu z sedaj veljavno ... Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS - Re NPIA RS (UL RS št. 50/2004), je v Pomurju predvidena naslednja dinamika gradnje štiripasovne avtoceste od Lenarta do slovensko/madžarske meje. Predvidena skupna dolžina avtoceste od Lenarta do slovensko - madžarske meje (Pomurski avtocestni krak), ki je sestavni del V. mednarodnega prometnega koridorja na območju RS v smeri jugozahod - severovzhod, bo znašala 84,3 km. To seveda pomeni, da se bodo v navedenem desetletnem časovnem obdobju na področju Pomurja izrazito povečale potrebe po kvalitetnih naravnih ali predelanih kamnitih materialih, ki predstavljajo več kot 90 m.- % vseh materialov, ki se vgrajujejo v voziščne konstrukcije. Žal je Pomurje regija, za katero je značilno izrazito pomanjkanje primernih kamnitih materialov za gradnjo cest, tako po količinskih kot tudi po kakovostnih kriterijih. Zadnje analize materialnih resursov so pokazale, da bo za potrebe izgradnje avtocestnih odsekov od Lenarta do slovensko - madžarske meje potrebno zagotoviti od 6,8 do 8,5 milijonov kubičnih metrov naravnih kamnitih materialov, bodisi za vgradnjo v nevezane in vezane nosilne plasti (ocena 2,5 milijona m3), bodisi za vgradnjo v nasipe in kamnito posteljico (ocena od 4,3 do 6,0 milijona m3). Čeprav je surovinsko zaledje na področju Pomurja, iz katerega bi se s kvalitetnimi kamnitimi materiali morala oskrbovati gradnja navedenih avtocestnih odsekov, problematično zaradi pomanjkanja kvalitetnega materiala, ki bi ustrezal trenutno veljavnim tehničnim standardom za gradnjo cest v RS, bo predvidena dinamika gradnje avtocestnih odsekov do konca leta 2013 seveda zahtevala nemoteno oskrbo s kvalitetnimi kamnitimi materiali, kar pomeni izpolnitev enega od glavnih tehničnih pogojev (poleg realizacije pravno - premoženjskih in upravnih postopkov) za dokončanje avtoceste od Lenarta do slovensko - madžarske meje v Re NPIA RS predvidenem roku ali celo prej, saj so prometne razmere na glavni cesti G 1-3 Pesnica - Lendava, ki trenutno nadomešča bodočo AC Lenart - Pince, zelo slabe zaradi naraščajočega tovornega prometa. Zagotovitev oziroma realizacija tega pogoja pa seveda predstavlja rešitev glavnega problema: na kakšen način zagotoviti primerne materialne resurse za gradnjo avtocestnih odsekov, da bodo izpolnjeni tako kvalitetni kot tudi gospodarski kriteriji investicije. Magistrsko delo je zasnovano multidisciplinarno in obravnava širšo načrtovanja, projektiranja in dimenzioniranja navedenih avtocestnih odsekov: - prostorskega planiranja, - projektiranja in dimenzioniranja cest, -geologije in geotehnike, - gradnje cest, - vodnega gospodarstva, - kmetijstvain gozdarstva, - varstva okolja. Problematiko. Glede na dejstvo, da voziščna konstrukcija predstavlja osnovni sestavni element ceste, po kateri se odvija promet in da je njena naloga, da omogoča varno, udobno in dinamično odvijanje prometa v časovnem obdobju, ki je v projektu predvideno za njeno uporabo (trajnost), mora s svojo kvaliteto zadovoljiti določene tehnične kriterije, kar pa je možno samo z zagotavljanjem zadostnih količin kvalitetnih kamnitih materialov, ki jih bo možno brez kakršnih koli omejitev vgrajevati v vse plasti voziščne konstrukcije, tako v nevezane kot tudi v vezane in obrabnozaporne plasti, bo potrebno poiskati tudi odgovore na naslednja vprašanja: - kakšna je kakovost naravnih kamnitih materialov v obstoječih nahajališčih v Pomurju, - kakšna je sledljivost kakovosti naravnih kamnitih materialov v obstoječih nahajališčih v Pomurju, - kakšne so možnosti ugotavljanja kvalitete oziroma primernosti naravnih kamni tih materialov s sistemom preiskav (triosne preiskave dinamičnih lastnosti zmesi kamni tih zrn) in vrednotenja kvalitete materialov s kriteriji kakovosti, ki so trenutno uveljavljeni v RS, - kakšne so možnosti predelave pomurskih prodcev kot kamnitih materialov slabše kvalitete z enostavnimi tehnološkimi postopki (drobljenje, sejanje) v smislu doseganja kvalitete v skladu z zahtevami trenutno veljavnih tehničnih standardov za gradnjo cest v RS, - kakšne so možnosti stabiliziranja pomurskih prodcev kot kamnitih materialov slabše kvalitete s posameznimi vrstami veziv (organska, anorganska veziva) v smislu doseganja kvalitete v skladu z zahtevami trenutno veljavnih tehničnih standardov za gradnjo cest v RS, - kakšne so možnosti zamenjave pomurskih prodcev kot kamnitih materialov slabše kvalitete s kvalitetnimi kamnitimi materiali iz drugih nahajališč v RS v smislu gospodarske upravičenosti zaradi višjih transportnih stroškov, - ali so s stališča celovitega vrednotenja kvalitete oziroma primernosti naravnih kamnitih materialov za njihovo uporabo v cestogradnji, trenutno veljavni tehnični standardi za gradnjo cest v RS primerni, ali pa bo potrebno lastnosti teh materialov določiti z drugimi, nestandardnimi metodami.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo
    Založništvo in izdelava - Maribor : [G. Ficko], 2005
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 9912598

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Ljubljana FGGLJ na dom 1 izv.
Knjižnica tehniških fakultet, Maribor Maribor KTFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico