Industrijski tekstilni odpadki v Sloveniji in njihovo recikliranje : magistrsko delo
Pintar, Marija, 1962-
Heterogena struktura tekstilnih odpadkov, odsotnost vsake sledljivosti v procesih izdelave tekstilij in njihovega recikliranja, visoki logistični stroški in slaba kvaliteta recikliranih tekstilnih ...materialov so glavni razlogi, da se je v preteklih letih v Sloveniji mehansko recikliralo le približno 30 % tekstilnih odpadkov domače industrije. Skoraj enake količine odpadnih tekstilnih materialov so končale na odlagališčih. V primeru, da bi z mehanskim recikliranjem pridobili reciklirane materiale višjega cenovnega razreda, bi lahko ravnanje s tekstilnimi odpadki postalo bolj ekonomično. Proučevali smo kakovost tekstilnih vzorcev ter ugotavljali ali so proučevani vzorci odpadkov primerni za odlaganje glede na okoljsko zakonodajo ter izpolnjevanje predpisanih kriterijev vsebnosti škodljivih snovi, glede na Eko-tex norme 111. Izmerjene vsebnosti celotnega organskega ogljika v vzorcih (TOC), po standardu SIST EN 13137:2002 so znašale med 13.86 in 20.33 %. Meritve absorbljivih organsko vezanih halogenov(AOX) po standardu DIN 38414-4 so pokazale velike razlike v vsebnostih AOX med posameznimi vzorci, saj so bili rezultati med 32.55 in celo 2662.16 pg CI Ig vzorca. S tem smo dokazali, da izbrani tekstilni odpadki niso primerni za odlaganje. Za preverjanje izpolnjevanja pogojev z Eko-tex norm smo prisotnost formaldehida dokazovali po EN ISO 14184 -1. Prisotnost kroma (VI) smo določili s spektrofotometrijsko metodo po ISO 11083. Vsebnost težkih kovin smo preverjali z metodama ICP-MS po SIST EN ISO 17294-2: 2005 ter CV-AAS po SIST ISO 5666. Meritve obstojnosti barve na kisel in bazičen znoj smo izvedli po EN ISO 1 05-E04: 1996. Ugotovili smo, da preizkušeni vzorci vsaj minimalno zadostijo potrebam Eko-tex norm, le pri enem vzorcu, je bila dokazana minimalna prisotnost kroma (VI). Razvlaknjene tekstilne materiale, ki smo jih analizirali, bi glede na zahteve Eko-tex norm, v večini primerov lahko uporabili za izdelke višjih cenovnih razredov, ob predpostavki, da bi uvedli sledljivost, sortiranje materiala in vhodno kontrolo pred procesom recikliranja.
Vrsta gradiva - magistrsko delo
Založništvo in izdelava - Maribor : [M. Pintar], 2006
pisarna A-003 (FERI) MD PINTAR M. Industrijski
pisarna A-003 (FERI) MD PINTAR M. Industrijski
prosto - za čitalnico
Vnos na polico
Dodajanje gradiva na polico je uspelo.
Dodajanje gradiva na polico je spodletelo.
Dodajanje gradiva na polico ni bilo potrebno.
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
