UP - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Etos in patos v antični retorični teoriji in praksi ter njuno razmerje do zgodnje rimske komedije : doktorska disertacija
    Žmavc, Janja
    Doktorska disertacija obravnava retorična sredstva prepričevanja v antični retorični teoriji in praksi ter ugotavlja, v kolikšni meri se le-ta pojavljajotudi v zgodnji rimski komediji. S pomočjo ... raziskovanja razvoja in uporabe sredstev prepričevanja v grški in rimski retoriki, disertacija potrjuje hipotezo, da sta etos in patos prevladujoči sredstvi prepričevanja v medgeneracijski komunikaciji v zgodnji rimski komediji, a je zaradi razmeroma majhnega vpliva antične retorične teorije v tem časovnem obdobju njun glavni izvor potrebno iskati v družbenem kontekstu. Prepričevanje kot oblika družbenega vedenja ima v antiki zelo pomembno vlogo že od samih začetkov grškecivilizacije. To velja tako za vsakdanje oziroma javno življenje kot tudiza literarno ustvarjanje. Še posebej pomembno je prepričevanje v retoriki,saj gre za enega od konstitutivnih elementov veščine javnega nastopanja. V okviru retorične teorije lahko govorimo treh govorniških sredstvih prepričevanja. To so etos (h)ʺqoj), patos (pa/qoj) in logos (lo/goj), ki temeljijo na Aristotelovi razvrstitvi in glede na govornikove naloge (e)/rga touʺ r(h/toroj/officia oratoris) spadajo v območje določitve govorniške snovi (eu(/resij/inventio). Ker sta etos in patos v zgodnjo rimskokomedijo lahko prišla po dveh poteh, kot ostanek grške predloge, na katero je neposredno vplivala grška retorična tradicija in kot del retorične tradicije v Rimu, smo raziskovanje zasnovali na treh večjih izhodiščih: na preučevanju grške retorične teorije in njenega prenosa v prakso, opredelitvi značilnosti zgodnje rimske retorike ter analizi fragmentov prvih rimskih govornikov in izbranih besedil rimske komedije. Pri tem smo obravnavali zlasti sledeča vprašanja: kakšno je razmerje med retoričnimi sredstvi prepričevanja in med samim konceptom prepričevanja v antičnem govorništvu? kako sta se etos in patos razvijala znotraj grške retorične teorije? kolikšen vpliv na antično retorično teorijo in prakso je imel Aristotelov koncept o pi/steij e)/ntexnoi? -ako je helenistična retorična teorija pojmovala etos in patos? - kolikšni meri je grška retorika vplivala na razvoj rimskega govorništva in kako sta etos in patos delovala v antični govorniški praksi? -ako se rabita etos in patos v zgodnji rimski komediji in v kolikšni meri ju lahko razumemo tudi kot prepričevalni strategiji v vsakdanji latinščini 3. in 2. stoletja pr. Kr.? Končni rezultati raziskave, ki je temeljila na analizi fragmentov zgodnje rimske retorike in komedije, potrjujejo, da sta etos in patos v rimski retoriki imela vlogo, ki je v obdobju zgodnje rimske republike izhajala bolj iz tradicionalnega govorništva kot iz sistema helenistične retorike. Prav tako lahko v okviru tradicionalne rimske retorike govorimo o usklajenem pojavljanju tipičnih značilnosti rimskega etosa in patosa tako v fragmentih prvih rimskih govornikov kot v besedilih zgodnje komedije. S tem potrjujemo hipotezo, da lahko za obdobje zgodnje rimske republike govorimo o obstoju izvorno rimskih prepričevalnih elementov, ki so izšli iz družbeno-političnega govorniškega konteksta in so seuveljavili kot neke vrste splošni komunikacijski vzorci, ki so se obdržali tudi po stiku Rimljanov z grško retoriko ter literaturo. Etos in patos sta prevladujoči sredstvi prepričevanja v pogovorih med očeti in sinovi v zgodnji rimski komediji, ki nista v celoti izšli iz helenistične retorične teorije, temveč kažeta vpliv tradicionalne rimske retorike, ki temelji na družbenih konvencijah in zlasti na načinu komunikacije oziroma prepričevanja, ki ga predpisujejo socialne vloge. Pričujoča doktorska disertacija tako prvič na Slovenskem sistematično zaobjema raziskovalno področje klasične retorike in seomejuje na raziskovanje posameznih prvin znotraj sredstev prepričevanja (etosa in patosa). Na drugi strani pa z obravnavo besedil zgodnje rimske komedije pokaže tudi, kako se skozi teorijo o treh sredstvih prepričevanja povezujeta antična retorika in dramatika, s čimer podrobneje osvetljuje tesnejšo zvezo med zgodnjo rimsko komedijo, retorično teorijo, prakso in komunikacijo v antični družbi.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [J. Žmavc], 2007
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1596503

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000627066 glavno skladišče GS II 627066 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...