UP - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Luigi Groto in tretja protireformacijska cenzura Dekamerona = Luigi Groto e la terza censura controriformista del Decameron : ekspurgacija kot priložnost za literarno ustvarjanje : l'espurgazione come occasione per novellare : doktorska disertacija
    Lazar, Kristina
    Ta disertacija se ukvarja z eno od treh cenzuriranih verzij Dekamerona, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja, natančneje z verzijo Luigija Grota, ki je izšla leta 1588. Groto se pri ... cenzuriranju Dekamerona ni poglabljal v filološka vprašanja (kot je bilo to značilno za njegova predhodnika Borghinija in Salviatija), temveč je predvsem skušal narativno zapolniti prazna mesta, ki so nastala zaradi cenzure. Zato lahko sklepamo, da je zanj cenzorsko delo predstavljalo predvsem priložnost za pripovedovanje in za razkazovanje svojih ustvarjalnih sposobnosti in stilističnih spretnosti. Njegove zamenjave spornih elementov so neredko pomenile, da je na novo napisal cele strani brez kakršnekoli povezave z originalnim tekstom. O Grotovem manierističnem slogu je bilo dosedaj podanih le nekaj osnovnih ugotovitev, drugače pa še ni bil v zadostni meri raziskan. Z našo raziskavo smo želeli zapolniti to vrzel in osvetliti poetiko avtorja, ki ga je Hocke (1959) uvrstil med "bizarne", z namenom ponuditi popolnejšo razlago popravljalnih strategij, ki jih je izvedel na Dekameronu in ki so bile doslej pogosto definirane kot "čudaške" - kar je malo znanstven in precej nedoločen izraz - pri tem pa niso bile upoštevane estetske tendence obdobja, kateremu je pripadal Groto, in ki so po našem mnenju morale imeti precejšen vpliv na njegove izbire. Ta raziskava se opira na intertekstualni metodološki pristop, saj ga zahteva vrsta teksta, ki je predmet naše raziskave - gre namreč za predelavo že obstoječega teksta. Oprli smo se na študijo neostrukturalista Gérarda Genetta Palimpsestes: la littérature au second degré, ki obravnava teoretska vprašanja odnosov med besedili ter specifične oblike hipertekstualnosti. Poleg tega smo uporabili tudi teorijo recepcije, saj lahko cenzuro vidimo kot skrajni primer recepcije določenega literarnega dela v specifičnih zgodovinsko-kulturnih okoliščinah. Grotova cenzura je posegla v 46 novel, vendar smo se v tej raziskavi osredotočili na 15 novel, ki so utrpele večje in kompleksnejše spremembe, saj so te za naš tip raziskave najbolj zanimive. Ugotovili smo, da lahko z mnogimi oblikami hipertekstualnosti, ki jih omenja Genette, pravzaprav odlično opišemo Grotove popravljalne strategije, saj gre za fenomene, ki so zelo značilni za njegov tip cenzure (pogosto pa tudi za protireformacijsko cenzuro na splošno). Med najznačilnejše fenomene spadajo tematske transpozicije (tudi prostorska translacija), kvantitativne transformacije, kot sta redukcija in razširitev teksta, ekspurgacija (ki ima sicer pri Genettu drugačen pomen - pomeni namreč eliminacijo nemoralnih delov besedila, medtem ko jo protireformacijska cenzura dojema kot eliminacijo vsakršnih omemb cerkvenih dostojanstvenikov, cerkve ali vere na splošno, kadar so omenjeni v kontekstu, ki meče nanje slabo luč), nadalje substitucija, ki je pravzaprav osnovno orodje protireformacijske cenzure, saj je uporabljena v skoraj vseh novelah (običajno zadeva protagoniste, lokacije in včasih tudi predmete); diegetska transpozicija, pragmatična transpozicija. Manj pogosto sta uporabljeni tudi transmotivacija in transvalorizacija. Pri analizi cenzuriranih novel izstopa dejstvo, da je uporaba različnih strategij pogosto tesno prepletena - kadar cenzor uporabi eno izmed strategij, je pogosto prisiljen uporabiti še naslednjo ali več naslednjih, saj bi v nasprotnem primeru v besedilu nastala neskladja ali protislovja; posledično to pomeni, da je prisiljen v večje in obsežnejše posege v besedilo. Naša analiza, podobno kot tudi druge pred njo, torej dokazuje, kako zelo so elementi narativnega besedila povezani med seboj - če spremenimo enega, to vpliva na celoten sistem. Naslednje vprašanje, s katerim smo se ukvarjali, je slogovna analiza Grotovega cenzuriranega Dekamerona. Da bi lahko celostno opredelili njegov slog, smo analizirali tudi njegovo zbirko pisem Le Lettere famigliari in Dalido, eno njegovih tragedij. Čeprav gre za žanra, ki se že v osnovi precej razlikujeta od novelistike in sledita drugačnim pravilom, je vseeno opaziti razliko med Grotovim pristopom k Dekameronu v primerjavi z njegovimi drugimi deli; če Grotova pisma in tragedije razkrivajo nagnjenost k ekscesom, izumetničenosti in kopičenju, ter želijo presenetiti z nenavadnimi domislicami, pa cenzurirane strani Dekamerona izkazujejo presenetljivo drugačen slog - veliko bolj uravnotežen in umirjen. Zdi se, da je pri tem ključno vlogo odigral odnos do originalnega besedila - Groto je očitno želel imitirati Boccacciev slog oziroma se vsaj slogovno prilagoditi originalnemu besedilu; kljub temu pa se ni mogel izogniti številnim bizarnim učinkom v njegovih cenzuriranih novelah. Vzroke zanje lahko najdemo v drugih fenomenih - recimo v njegovih invencijah, ki se tičejo tematike oziroma zapleta; v vpeljavi pravljičnih ali grotesknih elementov tam, kjer jih Boccaccio ni predvidel (kjer je recimo sam dal prednost realistični upodobitvi), ter v večinoma kroničnem zanemarjanju komičnih učinkov originalnega besedila; posledično pa v trčenju dveh takšnih, med seboj zelo različnih, svetov znotraj ene same novele.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Lazar], 2016
    Jezik - italijanski
    COBISS.SI-ID - 60177250

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000730103 glavno skladišče GS II 730103 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico