UP - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Musikinstrumente österreichischer Klavierbauer im Landesmuseum Ptuj / Pettau (Slowenien)
    Koter, Darja
    Ptujskemu muzeju, ki je bil ustanovljen v letu 1893, je Franz Ferk iz Gimilice v današnji Avstriji sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja podaril nekaj tisoč raznovrstnih eksponatov. Ferk, sicer ... zgodovinar, arheolog ter zbiralec starin, je Ptujčanom med drugim daroval tudi okrog štirideset glasbil ter nekaj muzikalij, s čimer je bila zasnovana glasbena zbirka, danes najbogatejša na slovenskih tleh. Ptujski muzealci so Ferkov fond že v prejšnjem stoletju rastavili ter ga dopolnjevali s predmeti iz domačega okolja. Za muzejske zbirke so sčasoma pridobili godbena, salonska ter ljudska glasbila meščanov ter okoliških prebivalcev. Skozi stoletje je glasbeni fond precej narasel, saj šteje danes okrog 300 eksponatov. Poznavalci starih instrumentov so zbirko opazili že v začetku tega stoletja, temeljitejših raziskav pa je deležna šele v zadnjem desetletju. Že prva znanstvena spoznanja so zbirko povzdignila med pomembnejše glasbene fonde tega dela evropskega prostora. Vsebuje nekaj izjemnih eksponatov, ki so bili izdelani v eminentnih delavnicah nemškega, avtrijskega ter francoskega prostora, s kakršnimi se lahko pohvalijo mnogo večji ter pomembnejši evropski muzeji. Velika večina vseh obrtnih izdelkov je nastala v sosednjih deželah, največ na Dunaju in v Grazu, za kar smemo iskati odgovor v nekdanjem sožitju z avstrijskim ter avstroogrskim prostorom. Po obsegu in kvaliteti izstopajo dunajske delavnice. Cesarska prestolnica je do konca 18. stoletja pa tja do izteka prejšnjega stoletja slovela po mnogih imenitnih izdelovalcih klavirjev. Trgovina z instrumenti je očitno cvetela tudi med Dunajem in slovenskimi kraji. Po ohranjeni dediščini sodeč, so bili klavirji dunajskih delavnic poznani ter cenjeni tudi pri nas. Iz tega časa hrani ptujski muzej kar nekaj klavirjev različnih izdelovalcev, razvrščenih po kvaliteti, velikosti, obliki ohišja ter po mehaniki. Vsak izmed njih pripoveduje svojo zgodbo o času in kraju nastanka, spretnosti in znanju svojega mojstra. Primerjave z eksponati po avstrijskih pa tudi drugih evropskih zbirkah so nekatere klavirje povzdignile med odlične obrtne izdelke orisane dobe, drugi pa za njimi zaostajajo le za korak ali dva. Nekoliko podrobneje so predtsvljeni tisti klavirji, pri katerih so spoznanja o predmetu, njegovi provenienci, značilnostih ter o izdelovalcu najbolj poglobljena. Klavir s kladivci (nem. Hammerklavier) Ferdinanda Hofmanna (r. 1756 ali 1762, u. 1829) prištevamo med njegova zgodnejša dela (Dunaj, ok. 1795, inv. št. GL 66 S). Hofmann sodi v krog najvidnejših dunajskih mojstrov poznega 18. ter zgodnjega 19. stoletja, čigar instrumenti, ki slovijo po odličnih zvočnih možnostih, naravnost krasijo največje ter prestižne nacionalne in privatne zbirke po svetu. Iz te delavnice je ohranjenih okrog 23 primerkov. Zelo redki so izdelki graškega mojstra Karla Benedickta (njegovi biografski podatki doslej še niso znani), čigar dediščina obsega le tri krilne klavirje. Prvi, strokovni javnosti popolnoma neznan, je v privatnih rokah v Združenih državah Amerike, drugega hrani delavnica za izdelovanje ter restavriranje instrumentov s tipkami Langer v Celovcu, tretji klavir pa je del ptujske zbirke (Graz, ok.1785, inv.št. GL 3 S). Zadnji med njimi kaže veliko skupnih značilnosti s Hofmannom, kar nas napeljuje na misel, da je Benedickt Hofmannovo delo zelo dobro poznal, morda pa je bil z njim tudi tesneje povezan, bodisi kot vajenec ali pomočnik. Mojstrstva Hofmannovih izdelkov pa ni dosegel. Po kronološkem redu sledi tako imenovani pravokotni ali mizni klavir (nem. Tafelkavier) Casparja Katholniga (okr. 1763-1829), po rodu iz Beljaka, od leta 1800 naprej delujočega na Dunaju. Tudi njegovi izdelki so prave raritete, pa čeprav kot mojster ni bil deležen največjih pohval ali nazivov, kot so privilegiji cesarsko kraljevih izdelovalcev instrumentov, kakor so nazivali mojstre med mojstri. Ptujski primerek sodi v rano dobo Katholnigovega delovanja, in sicer med 1805-10 (inv. št. GL 5 S). Johann Krämmer, ki je deloval na Dunaju med letoma 1810-49, je mojster klavirja s kladivci iz časa okrog 1815 (inv. št. GL 4 S), posebej zaznamovanega s šestimi pedali. Vsak izmed njih je imel nalogo, da poustvarjalcem nudi drugačno paleto zvočnega kolorita. V vpisni knjigi dunajskih meščanov je Krämmer v letu 1810 vpisan kot orglar, kasnejši zapisi pa ga predstavljajo kot uspešnega izdelovalca klavirjev, ki je izpopolnil določene dele dunajske mehanike. Od maloštevilnih Krämmerjevih izdelkov predstavljamo ptujski eksponat, na podrobnejše raziskave pa še čaka nedavno zabeležen klavir istega avtorja, a nekoliko mlajši, ki ga hrani brežiški muzej. Prav tako priznana dunajska družinska obrt je bila delavnica Scweighoferjevih. Na Ptuju hranimo klavir s signaturo "J.M.Schweighofer Söhne / Wien", izdelan ok.1830 (inv. št. GL 57 S). Njegovo ohišje, nekoč skladno oblikovano v stilu bidermajerja, je bilo skupaj z mehaniko nasilno predelano. Nekdo je odstranil pedalni mehanizem večih registrov, ohišje in strune pa skrajšal. Takšne pogubne navade so v prvi polovici našega stoletja prizadele mnoge odlične instrumente. Pod krinko pomanjkanja prostora so lastniki klavirjev uspeli pridobiti nekatere izdelovalce ter popravljalce klavirjev, da so glasbila prilagajali njihovim željam. Med izdelke najvišjega ranga sodi klavir Böendorfer. Izdelan je bil v delavnici njenega ustanovitelja, Ignaza Bösendorferja (1794-1859), in sicer okrog leta 1840 (opus 264,inv. št. GL 16 S). Ignaz se je obrti izučil pri imenitnem Dunajčanu Josefu Brodmannu, čigar delo je uspešno nadaljeval ter ga prenesel na sina Ludwiga in njegove potomce. V ptujski zbirki razstavljamo model iz leta 1839, nagrajen na dunajski veliki obrtni razstavi. Kakor je bilo običajno, so nagrajene izdelke, opremljene z ustreznimi napisi o kvaliteti, izdelovali ter uspešno prodajali še leto ali dve po dodelitvi nagrade. V estetsko oblikovano bidermajersko ohišje je vpeta dunajska mehanika, ki je do danes ohranila solidno vitalnost. Pričujoča študija zaobjema še eno izmed znanih imen, to je klavir firme Streicher. Izdelan je bil v letu 1870, kar dokazuje napis na resonančni deski s signaturo "Nro 7062 / J. B. Streicher & Sohn / vormals N. Streicher geb. Stein und Sohn / Wien / 7.0." (inv. št.GL 10 S). Visoko kvaliteto instrumenta, ki mu danes manjka nekaj vitalnih delov mehanike, potrjuje že samo ime. Streicherjevi namreč po materi izvirajo iz slovitega rodu Andreasa Steina, enega ustanoviteljev ter visoko cenjenih predstavnikov dunajske šole v izdelovanju klavirjev s tako imenovano dunajsko mehaniko
    Vir: Muzikološki zbornik = Musicological annual. - ISSN 0580-373X (Zv. 33, 1997, str. 65-80)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1997
    Jezik - nemški
    COBISS.SI-ID - 6956552

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

Vnos na polico