UP - logo
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Populacijska dinamika repaljščice (Saxicola rubetra) v mozaiku nižinskih habitatnih tipov : doktorska disertacija
    Denac, Damijan
    Repaljščica je indikatorska vrsta obširnih ekstenzivnih travišč, ki jih uvrščamo med najbolj ogrožene ekosisteme Srednje Evrope. Je selivka na dolge razdalje. Prezimuje v tropski Afriki in gnezdi v ... večjem delu Evrope. Njena številčnost se je v zadnjih 30 letih zaradi intenziviranja kmetijstva zmanjšala v 18 evropskih državah, v nekaterih je postala močno ogrožena. Populacijski procesi repaljščic in dejavniki, ki vplivajo nanje, so relativno slabo raziskani. Znano je, da količina hrane vpliva na rodnost repaljščic. Vpliv vremena in košnje na preživetje zarodkov so raziskali v višinski populaciji v švicarskih Alpah. Ker vpliv dejavnikov okolja (vreme) in individualnih dejavnikov (starost, spol) na rodnost še ni bil raziskan, prav tako pa ni bil raziskan vpliv dejavnikov okolja (vreme, košnja, paša) na preživetje zarodov v nižinski populaciji, smo jih raziskali. Raziskavo smo opravili v mozaiku nižinskih habitativnih tipov in tako upoštevali še vpliv dodatnega dejavnika okolja - habitatnega tipa - na rodnost in preživetje zarodov. Tudi preživetje repaljščic in vpliv spola ter starosti nanj so doslej raziskali le za osebke višinske populacije. V raziskavi smo ga analizirali v nižinski populaciji, poleg vpliva spola in starosti osebkov pa smo analizirali tudi vpliv vremena na preživetje. Naša glavna cilja sta bila še ugotoviti izbor gnezditvenih habitatov in njihove fiziognomske značilnosti. Za izvedbo raziskav smo izbrali dve območji na Ljubljanskem barju. Na večjem (100 ha) so prevladovala ekstezivna travišča (nižinska visoka steblikovja, združbe visokih ostričevk, oligotrofni mokrotni travniki ter mokrotni mezotrofni inevtrofni travniki), četrtino površine so zavzemali pašniki. Na manjšem (17 ha) so bila intenzivna travišča (mezotrofni do evtrofni gojeni travniki). S kartiranjem teritorijev, iskanjem in kontroliranjem gnezd, individualnim označevanjem in ponovnim opazovanjem osebkov, popisovanjem fiziognomskih značilnosti habitatnih tipov ter popisovanjem parametrov izvajanja košnje in paše smo v letih 2002-2006 zbrali podatke. Metapopulacijsko dinamiko smo analizirali za metapopulacijo na Ljubljanskem barju. Preživetje zarodov smo analizirali po Mayfieldovi metodi z modeliranjem dnevnega preživetja zarodov. Za analizo preživetja repaljščic smo uporabili osnovni Cormavk-Jolly-Seberjev model. Preživetje zarodov in odraslih smo modelirali s programom MARK z a priori modeli, izbor modelov, smo opravili na osnovi AICc vrednosti, parametre smo izračunali s povprečenjem modelov. Rodnost in izbor habitatov smo analizirali s Kruskal-Wallisovim in Mann-Whitneyevim testom, linearno regresijo in hi-kvadrat testom. Fiziognomske značilnosti habitatnih tipov smo analizirali z diskriminantno analizo. Na preživetje zarodov repaljščic na košenih habitatnih tipih je najpomembneje vplival datum košnje, na preživetje zarodov na pašnikih na pašne obremenitve. Zgodnejša, kot je bila košnja in večja kot je bila pašna obremenitev, manj zarodov je preživelo. Pri košnji 13. junija je preživelo manj kot 10 % zarodov (0-16 % v 95 % intervalu zaupanja), pri košnji 6. julija pa 50 % zarodov (32-66 % v 95 % intervalu zaupanja). Zarodi repaljščic konstantne pašne obremenitve 1,9 GVŽ/ha v obdobju gnezdenja (32 dni) ne preživijo, pri pašni obremenitvi 1,1 GVŽ/ha v obdobju gnezdenja pa preživi 50 % zarodov. Vpliv vremena na preživetje zarodov je manj pomemben kot vpliv datuma košnje, vreme pa verjetno vpliva na preživetje zarodov posredno, saj vpliva na datum košnje. Potencialna rodnost repaljščic se v nižinskih habitatnih tipih ni razlikovala. Realizirana rodnost na oligotrofnih mokrotnih travnikih, mokrotnih mezotrofnih in evtrofnih travnikih, v združbah visokih ostričevk z nižinskim visokim steblikovjem in na mezotrofnih pašnikih je bila za srednjeevropske razmere nadpovprečno visoka (5,3 poletelega mladiča/par) in se v teh habitatnih tipih ni razlikovala. Realizirane rodnosti na mezotrofnih do evtofnih gojenih travnikih zaradi zgodnje košnje in posledično slabega preživetja nismo mogli ovrednotiti. Vpliv vremena (povprečna temperatura in padavine) na realizirano rodnost je bil neznačilen. Na rodnost je značilno vplival le tip gnezda - v nadomestnih gnezdih sta bili potencialna in realizirana rodnost manjši kot v prvih gnezdih. Starost in spol repaljščic sta vplivala na gnezditveni uspeh. Gnezditveni uspeh samic, starejših od dveh let, je bil značilno boljši kot gnezditveni uspeh samic, mlajših od dveh let, starost samca pa ni vplivala na gnezditveni uspeh para. Repaljščice so preferirale oligotrofne mokrotne travnike in se izogibale mezofilnim pašnikom. Združbe visokih ostričevk z nižinskim visokim steblikovjem, mokrotne mezotrofne in evtrofne travnike ter mezotrofne do evtrofne gojene travnike so izbirale sorazmerno z njihovo površino. V obdobju priselitve in izbora gnezditvenih habitatov se mozotrofni do evtrofni gojeni travniki (intenzivni travniki) po fiziognomskih značilnostih niso razlikovali od mokrotnih mezotrofnih in evtrofnih travnikov (ekstenzivni travniki). Domnevamo, da so zato repaljščice izbirale oboje, pri čemer pa so se intenzivni travniki izkazali za ekološko past, saj so jih kosili najbolj zgodaj in zato na njih zarodi niso preživeli. Značilne razlike v fiziognomskih značilnostih med intenzivnimi in ekstenzivnimi travniki so se pokazale šele kasneje v gnezditvenem obdobju. V obdobju izbora gnezditvenega habitata sta bili vertikalna heterogenost vegetacije in debelina opada poglavitni značilnosti, po katerih so se razlikovali habitatni tipi. Večja kot je bila heterogenost vegetacije in več kot je bilo opada, pogosteje so repaljščice izbrale habitat za gnezdenje. Tudi pašniki so bili za repaljščice ekološka past, vendar le, če so na njih začeli pasti živino potem, ko so repaljščice že začele z gnezdenjem. Če je bila živina v obdobju izbire gnezditvenega habitata že na pašnikih, repaljščice tam niso začele z gnezdenjem. Gnezditvene gostote na pašnikih so bile 5,7-krat nižje kot na košenih habiattih, kar pomeni, da je spreminjanje travnikov v pašnike degradacija gnezditvenega habitata repaljščic. Gnezditvene gostote na košenih habitatnih tipih (5,96-12,87 gnezdečih parov/10 ha, izračunano za območja, manjša od 20 hektarov) so bile med največjimi doslej ugotovljenimi v Evropi. Navidezno letno preživetje samcev (0,479-0,051) je bilo boljše od preživetja samic (0,381-0,056), preživetje odraslih (0,430-0,038) pa boljše od preživetja prvoletnih ptic (0,068-0,016). Verjetnost ponovnega opazovanja samcev (0,833-0,072) je bila večja kot verjetnost ponovnega opazovanja samic (0,741-0,098). Na preživetje odraslih ptic je vplivalo vreme v gnezditvenem obdobju. V letu z visokimi temperaturami in malo padavinami v obdobju gnezdenja je bilo preživetje slabše kot v letu z nizkimi temperaturami in veliko padavinami v obdobju gnezdenja. Oligotrofni mokrotni travniki in združbe visokih ostričevk z nižinskim visokim steblikovjem so bili izvorni habitati za repaljščice, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki in mezofilni pašniki so bili ponorni, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki pa habitati, na katerih je rodnost v populaciji repaljščic približno kompeziral smrtnost. Poglavitni dejavnik, ki v nižinskih košenih habitatnih tipih vpliva na preživetje zarodov in na to, ali je populacija izvorna ali ponorna, je datum košnje. S kasnejšo košnjo je zato možno spremeniti ponorne habitate v izvorne. V metapopulaciji je izvornih populacij 18 %, ponornih 63 % in 19 % populacij, kjer rodnost kompenzira smrtnost. Izvornih populacij je premalo, da bi lahko ohranjale velikost celotne metapopulacije, ki je bila ocenjena v letih 1989-1996 na približno 2000 parov. Na osnovi izdelanega modela metapopulacijske dinamike domnevamo, da se je metapopulacija v minulem desetletnem obdobju zmanjšala približno za polovico, na približno 1000 parov.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [S. l. : D. Denac], 2007
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1855823

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
D DIS 57/59 DENAC D. Populacijska
IN: 920080026 D DIS 57/59 DENAC D. Populacijska
IN: 920080026 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico