UP - logo
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Spatial perception of a frontier region by young people
    Kolenc-Kolnik, Karmen
    Človek v zasebnem življenju in poklicnem udejstvovanju ali izobraževanju neprestano oblikuje vrsto različnih prostorskih zaznav in predstav. Kadar govorimo o prostorskih spoznanjih, imamo največkrat ... v mislih tista, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega prostora. Proces spoznavanja prostora, od konkretnih zaznav do abstraktne stopnje pojmovanja, proučujejo strokovnjaki različnih znanstvenih področij: geografi, sociologi, psihologi, pedagogi, arhitekti, krajinarji, urbanisti. Proučevanje prostora je torej interdisciplinarno področje raziskovalnega dela. Geografi se zavedajo velikega pomena pravilnega oblikovanja geografskih prostorskih predstav. Strinjajo se, da je prostorsko usmerjeno mišljeno bistveno in nujno za razumevanje slehernega geografskega pojava, zlasti še v regionalnogeografskem proučevanju, kjer odkrivamo dominantne naravne in družbene dejavnike v njihovem součinkovanju in kompleksnosti. Med dejavnike, ki vplivajo na mladostnikove predstave, pojmovanje in vrednotenje prostora, se najpogosteje prištevajo (Catling 1976, Haubrich 1984, Licht at all 1991): osebnostne lastnosti in značilnosti posameznika, starši, sorodniki, sošolci in prijatelji; vpliv primarnih in referenčnih skupin - poučevanje v šoli kot vir znanja, množična komunikacijska sredstva kot vir informacij ter širša družbena skupnost (narod, država) kot ustvarjalke družbenega sistema. Gre za individualno, relativno dojemanje spleta časa in prostora na osnovi realnosti in navideznosti. Posameznikovo bivanje v prostoru je časovno omejeno in s tega procesnega vidika je omejeno tudi njegovo dojemanje prostora. Rezultat zaznavanja informacij o prostoru in miselno dojemanje prostora je oblikovanje osebnih mentalnih zemljevidov. Te posameznik nenehno dopolnjuje in preoblikuje z novimi informacijami in z novimi izkušnjami (Bailly 1993, 249). H. Haubrich (1984, 78) je proučeval medsebojno prostorsko prepletenost posameznikovih kognicij. Oblikoval je posplošen model kognitivnega zemljevida geografske regije. Vanj je skušal zajeti vse vire informacij in vplivov na posameznikovo oblikovanje prostorske percepcije in identifikacije (shema št. 1). Izhaja iz posameznikovega osebnega sveta, njegovih prostorskih zaznav in predstav na nekem konkretnem življenjskem prostoru, ki ga pojasnuje kot prostor aktivnosti. Pri tem ga generalizira in primerja z družbeno realnostjo, kot produktom političnih, gospodarskih in socialnih razmer. Takšno subjektivno ovrednotenje nato vpliva na posameznikovo obnašanje in ravnanje v prostoru do konkretnega prostora. Osebnostne sheme določajo način izbiranja in vrednotenja informacij ali natančneje, sheme določajo, kaj imamo v svetu za realno. Posameznik te informacije v procesu zaznavanja in kognitivnega mišljenja izbira glede na svoje sposobnosti, znanje, stališča in vrednote. Pri mladostniku se v srednješolskem obdobju naglo povečujejo njegove socialne izkušnje, saj je praviloma v stiku z bistveno večjim številom ljudi, kot je bil kot otrok. Enako velja za množenje njegovih prostorskih izkušenj, veliko več "sveta" je že videl in osebno podoživel, njegova prostorska mobilnost se poveča (šolanje v drugem kraju, različne interesne dejavnosti itd.). Ker je v stiku z večjim številom ljudi, mu mnogi od njih vede ali nevede posredujejo svoja stališča, prepričanja, vrednote in poglede. Mladostnik zato razpolaga z bistveno bogatejšimi informacijami in izkušnjami kakor otrok. Težko je med številnimi dejavniki oceniti delež geografije kot znanstvene discipline in geografskega poučevanja pri oblikovanju dijakovih prostorskih predstav. Veliko lažje je narediti s količinskimi pokazatelji, npr. s številom šolskih ur namenjenih tem vsebinam, s številom in vrstami učnih ciljev ali s številom šolskih publikacij namenjenih izbrani tematiki. Pouk geografije sam neposredno ne raziskuje geografskih pojavov. Didaktično le odbira in metodično posreduje geografske ugotovitve, spoznanja, način mišljenja in metode dela, paše to ne v celoti, temveč le toliko, kolikor odgovarjajo učno-vzgojnim ciljem, učnim vsebinam in značilnostim šolske populacije. Zato se velja vprašati, kaj pri oblikovanju strokovnih stališč, vrednotenju domačega prostora, sosednjih pokrajin in držav ter njihovih pedagoških aplikacijah pričakuje družba od učiteljev geografije?
    Vir: Nove smeri prostorskega razvoja = New directions in regional development : zbornik (Str. 207-212)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 1997
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 6480904

Vnos na polico