Only a few artefacts that can be related to the presence of ancient
Hungarians in the territory of present-day Slovenia have
been discovered so far. These finds encompass items of equestrian
...equipment, as well as weapons, and a single item of attire
set or jewellery: iron stirrups of various forms, parts of belt sets
and straps, a chain with heart-shaped pendants, arrowheads and
possibly the remains of an arrow quiver. They originate from various
types of findspot: hilltop sites, settlements, cemeteries and
a river. The prevailing type, however, is hilltops (Gradišče above
Trebenče, Ljubična above Zbelovska Gora, Gradišče above Bašelj,
Veliki Gradec near Drežnica, and Zidani Gaber above Mihovo). In
the majority of cases the finds were discovered with metal detectors
and therefore come without precise location data or stratigraphic
contexts. Iron stirrups discovered at Tabor, above Tomaj,
and in the Ljubljanica river, as well as a belt buckle from Zgornji
Breg, in Ptuj, are also chance finds. In rare cases, finds of ancient-
Hungarian character have been discovered in systematically-investigated
sites, such as Ajdna above Potoki, Tonovcov Grad near
Kobarid, and Pristava in Bled. Arrowheads from debris or charred layers in these settlements likely testify to ancient-Hungarian invaders.
Ancient-Hungarian burials in Slovenian territory have not
been unambiguously confirmed yet. Only two graves of the Ptuj
Castle cemetery have been purportedly ascribed to them.
The artefacts collected from Slovenian sites have been studied
predominantly from the typological perspective and dated on
the basis of comparable sites and artefacts from neighbouring
regions, especially from graves in the Carpathian Basin. Their
presence at Slovenian sites can be explained by frequent incursions
of ancient Hungarians to the West between the end of the
9th century and the middle of the 10th, which also crossed the
territory of present-day Slovenia and are reported in historical
sources. However, we cannot exclude the possibility that some
of these items came to the findspots as a consequence of more
peaceful contacts with ancient Hungarians whose area of settlement
was not too far away.
The archaeological investigations conducted between 2009 and 2013 at Japnišče, a site in Miren, unearthed part of a cemetery from the late 5th and early 6th century. It is a small cemetery located ...at a formerly major road that connected Aquileia and Emona. Nine burials have thus far been investigated, though the scattered finds of human bones in the mixed layers and fills of pits suggest the burial ground was originally larger. A particular feature of the cemetery is the East Germanic elements visible in the costume and the artificially deformed skulls. We argue that these elements indicate the presence of a Germanic population, with historical sources pointing to the Ostrogoths as the most likely people. The interpretation of the Miren cemetery relies on a meticulous typo-chronological analysis of the recovered grave goods, as well as a study of objects from the late 4th and early 5th centuries that originated from the Lower Danube Basin, and the study of East Germanic elements from the late 5th and the initial decades of the 6th century unearthed at sites in Slovenia. Finally, the site is compared with similar cemeteries in Italy and Austria.
Na slovenskih najdiščih je bilo najdenih 28 železnih brzd iz zgodnjega srednjega veka, od teh je šest celih, druge so delno ohranjene. Upoštevajoč obliko in uveljavljene tipološke sheme lahko vse ...uvrstimo med enostavne dvodelne brzde s prečkama. Kljub enotnemu osnovnemu tipu se brzde med seboj razlikujejo glede na oblikovanje in okras posameznih delov, to so postavitev zaporednih ušesc, oblika zanke za pritrditev vajeti, oblika, dolžina in okras prečke, pritrditev prečke in presek ustnega dela brzde. Njihove oblikovne različice večinoma niso natančen kronološki pokazatelj, primerjave zanje pa lahko najdemo v grobovih in naselbinah na različnih območjih zgodnjesrednjeveške Evrope. Razen ene brzde, ki je del zakladne najdbe iz Sebenj pri Zasipu, so bile vse odkrite na višinskih najdiščih. Pojavljajo se skupaj z drugimi deli opreme konja in vojščaka, ki v glavnem sodijo v drugo polovico 9. in v zgodnje 10. st.
Pokop v Emoni Bernarda Županek; Alenka Miškec; Špela Karo ...
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2022, Letnik:
24, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku raziskujemo materialne sledove vraževernih in magijskih praks na grobiščih rimske kolonije Emone. Prebivalci mesta so svoje umrle pokopavali na treh velikih grobiščih ob glavnih ...vpadnicah: vzhodno ob cesti proti Neviodunu, severno ob cesti v Celejo in Petoviono, zahodno ob cesti proti Akvileji. Doslej je bilo na vseh treh grobiščih odkritih prek 3000 grobov iz 1. do 5. stoletja. Raziskave kažejo, da se obsežna grobišča dolgo živeče Emone niso spreminjala samo v prostoru, ampak tudi v času; ponekod je dokumentirana prekinitev uporabe grobišča med zgodnjo in pozno fazo ali več fazami. Spreminjal se je tudi način pokopa: v 1. in 2. stoletju so Emonci svoje mrtve sežigali, od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane. Izjemoma prve skeletne grobove zasledimo že v 2. stoletju. Zelo raznovrstna je bila grobna arhitektura, prav tako pridatki; ti se razlikujejo po številu in strukturi. Nekateri v grob položeni predmeti, kot so bule, obeski v obliki falusa in lunule ter steklene jagode, so lahko imeli funkcijo amuleta. Emonci so jih nosili že za časa življenja za obrambo pred zlom. Nekatere predmete, na primer novce, so svojci umrlih položili v grob za lažji prehod in bivanje v svetu mrtvih. Za zaščito živih pred umrlimi so uporabljali različne rituale, med drugim pokop na trebuhu ali pridajanje žebljev, ki naj bi umrlega zadržali v grobu, ter prilagali zelo dragocene predmete v grobove mladih, prezgodaj umrlih, deklet. Materialni ostanki vraževerja in magijskih praks na emonskih grobiščih kažejo, da je bila kolonija Emona tudi v tem pogledu del rimskega sveta, kjer je bila uporaba zaščitnih amuletov vsakdanja praksa, in v katerem so bili ugotovljeni analogni sledovi pogrebnih ritualov.
Pokop v Emoni Županek, Bernarda; Miškec, Alenka; Karo, Špela ...
Keria (Ljubljana.),
2022, Letnik:
24, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku raziskujemo materialne sledove vraževernih in magijskih praks na grobiščih rimske kolonije Emone. Prebivalci mesta so svoje umrle pokopavali na treh velikih grobiščih ob glavnih ...vpadnicah: vzhodno ob cesti proti Neviodunu, severno ob cesti v Celejo in Petoviono, zahodno ob cesti proti Akvileji. Doslej je bilo na vseh treh grobiščih odkritih prek 3000 grobov iz 1. do 5. stoletja.
Raziskave kažejo, da se obsežna grobišča dolgo živeče Emone niso spreminjala samo v prostoru, ampak tudi v času; ponekod je dokumentirana prekinitev uporabe grobišča med zgodnjo in pozno fazo ali več fazami. Spreminjal se je tudi način pokopa: v 1. in 2. stoletju so Emonci svoje mrtve sežigali, od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane. Izjemoma prve skeletne grobove zasledimo že v 2. stoletju. Zelo raznovrstna je bila grobna arhitektura, prav tako pridatki; ti se razlikujejo po številu in strukturi.
Nekateri v grob položeni predmeti, kot so bule, obeski v obliki falusa in lunule ter steklene jagode, so lahko imeli funkcijo amuleta. Emonci so jih nosili že za časa življenja za obrambo pred zlom. Nekatere predmete, na primer novce, so svojci umrlih položili v grob za lažji prehod in bivanje v svetu mrtvih. Za zaščito živih pred umrlimi so uporabljali različne rituale, med drugim pokop na trebuhu ali pridajanje žebljev, ki naj bi umrlega zadržali v grobu, ter prilagali zelo dragocene predmete v grobove mladih, prezgodaj umrlih, deklet.
Materialni ostanki vraževerja in magijskih praks na emonskih grobiščih kažejo, da je bila kolonija Emona tudi v tem pogledu del rimskega sveta, kjer je bila uporaba zaščitnih amuletov vsakdanja praksa, in v katerem so bili ugotovljeni analogni sledovi pogrebnih ritualov.
PDF
