V prispevku obravnavamo najdiščne okoliščine ornamentiranega bronastega bodala s polkrožno zaključeno ročajno ploščo z Iga in zgodnjebronastodobno keramiko z Ljubljanskega barja. Postavljamo ...tezo, da je nekje na območju eneolitskih kolišč severno od Iga pričakovati tudi bronastodobno naselje in da bodalo lahko pripada temu naselju. Dejstvo, da je bilo bodalo najdeno na najdiščnem območju eneolitskega II. kolišča, je potemtakem zgolj posledica okoliščine, da se areala naselbin iz konca eneolitske in zgodnje bronaste dobe vsaj delno prekrivata. Pojasnitev, da bodalo najverjetneje ni ritualno odložena močvirska najdba, temveč je naselbinska najdba, odpira vprašanja o izvoru in pomenu več drugih arheoloških – predvsem kovinskih – najdb z Ljubljanskega barja.
V prispevku so predstavljeni stratigrafski podatki in analiza arheoloških najdb, predvsem keramike, s kolišča Verd, odkritega leta 2022 na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Rezultate preučevanja ...stratigrafskih podatkov in arheoloških najdb je v povezavi z izsledki arheozooloških, arheobotaničnih in dendrokronoloških analiz dodatno potrdilo radiokarbonsko datiranje, ki naselje okvirno postavlja v 47. stoletje pr. Kr., bržčas celo pred kolišče Resnikov prekop iz okolice Iga na drugem koncu bazena.
V članku obravnavamo rezultate arheoloških raziskav na najdiščih Črnelnik in Devce na Ljubljanskem barju v letu 2014. Gre za dve novoodkriti najdišči iz obdobja, ko so na Ljubljanskem barju živeli ...koliščarji. Na podlagi interdisciplinarnih analiz uvrščamo kolišče na Črnelniku na začetek 4. tisočletja pr. Kr. Manj podatkov je pridobljenih z najdišča Devce, zato njegov značaj še ni ugotovljen. Postavljamo ga v čas med 4. in 2. tisočletjem pr. Kr.
U arheologiji je Ljubljansko barje poznato po sojenicama i stanovnicima koji su tamo obitavali, doduše s prekidima, negdje od polovine 5. tisućljeća do druge polovine 2. tisućljeća pr. Kr. Njihovi ...tragovi izniman su izvor informacija o životu u prapovijesti, ali jedino planska interdisciplinarna istraživanja omogućuju razmjerno pouzdan uvid u svakodnevicu vremena u kojem su živjeli.
Članek kritično obravnava interpretacije, ki slonijo izključno na uporabi radiokarbonskih datumov v neolitskih in eneolitskih študijah v Sloveniji. Predstavljen je multidisciplinarni pristop – s ...pomočjo klasične arheološke primerjalne metode in z radiokarbonskimi datumi ugotavljamo kronološki odnos med lasinjsko kulturo in kulturo keramike z brazdastim vrezom v Prekmurju in na vzhodnih obronkih Slovenskih goric. Radiokarbonsko datiranje potrjuje rezultat tipološke analize. Iz rezultatov radiokarbonskega datiranja izhaja, da je bila v Prekmurju in na vzhodnih Slovenskih goricah lasinjska kultura predhodnica kulture keramike z brazdastim vrezom. Kulturi nista živeli sočasno, zato se datacije vzorcev starejše ne prekrivajo z datumi mlajše.
PDF
