V Švici živeči arhitekt in uspešen poslovnež Janez Hacin pripoveduje v dokumentarnem filmu, posvečenem njegovi življenjski zgodbi, kako je nekega dne v svojem biroju na kolegovi mizi videl narisano ...neobičajno in nelogično arhitekturno rešitev. Na vprašanje, zakaj se je odločil za tako rešitev, mu je kolega odvrnil: »Zakaj pa ne?« Podobno je na Ljubljanski »Arhitekturi« pred nekaj leti proizvajalec gradbenih elementov vabil študente k iskanju novih idej za uporabo njegovih proizvodov z udarnim sloganom »razbij obstoječe«… Cvetki, nabrani na vrtičku arhitekturnega ustvarjanja, nehote razkrivata pomembni in hkrati simptomatični značajski potezi avantgardnih tokov sodobne umetnosti. Kažeta se v nonšalantnem spogledovanju z vsem, kar še ni bilo predmet umetniške tematizacije, iščoč hipnih atrakcij, ob hkratnem zmrdovanju nad temami brezčasne veljave na eni strani ter v razbrzdani relativizaciji samih temeljev istovetnosti umetnosti na drugi, ne meneč se za to, kaj bo pognalo na pogoriščih tega grotesknega zmagoslavja. Tako kot v preteklosti, ko je umetnost v plitvinah kriz, v katere je v stilni izvotljenosti že večkrat zašla, vedno našla v antiki svež navdih, ki se je razrasel v žlahtnost novega stilnega izraza, se tudi danes ob očitnih znamenjih neizogibnega bližajočega se »brodoloma« sodobnih umetniških praks zdi smiselno soočiti izzive sedanjosti z modrostjo »starih«. Med področji, kjer je vez med sodobnostjo in antičnim izročilom živa, skoraj neposredna, je nedvomno kultura telesa. Če se namreč naš čas lahko v čem primerja s časom antične Grčije, se lahko prav v svoji zagledanosti v telo. Reklamna in modna industrija sta preplavili naš vsakdan s podobami idealiziranih teles in v za potrošniške manipulacije vse bolj dojemljivemu posamezniku prebudili željo po podobnosti le-tem. Slednja se kaže v eksplozivnem množenju »fitness klubov«, vseh oblik osebne rekreacije, v množičnosti in raznolikosti športnih prireditev in medijski pozornosti, ki jih spremlja ter prerašča v obsesijo, če smemo sklepati po razcvetu, pa tudi vse bolj množični uporabi lepotne kirurgije. Skrb za telo že zdavnaj ni več zgolj korak k trajnejšemu oziroma trdnejšemu osebnemu zdravju, ampak vse bolj postaja cilj, za dosego katerega je marsikdo pripravljen žrtvovati vse, celo zdravje samo. In kaj ima s tem opraviti arhitektura?
The architectural image of the Jewish portable sanctuary is the problem framework of the paper. The conviction that the sacred tabernacle, as a work of God, is a complete work of art leads to a ...search for starting points to discover the uniqueness of its in-depth structure. The research established two: the first is the preparation of an authentic architectural scheme of the Jewish portable sanctuary as a basis for compositional analyses. The second is dictated by the determination of the possible presence of a compositional tools which manifests itself mainly in the use of proportions. The perceptible richness of the presence of almost the entire range of harmonic proportions is revealed in the texts discussed. Their abundance and affinity dispel the suspicion of accidental presence in the underlying tissue of the architectural image of the portable sanctuary. They rather point to the enviable building skills of the priestly elite and their concern to protect this knowledge from the uninitiated.
The core problem of the present research are spatial images which appear in the Old Testament descriptions of ritual acts of the patriarchs Abraham, Isac, and Jacob. According to typology they ...represent a recognizable whole placed between biblical descriptions of the flood and Jahve’s instructions for building the tent of his dwelling. After man’s expulsion from Eden, these ritual acts can be understood as his attempt to re-establish friendship with Transcendence. With the use of literary, archetypical, and comparative analysis we want to present relationship between considered spatial images and attempts of Christianity (as a new religion) to find its own ritual space.
The article discusses the architectural features of the churches, dedicated to St. Hieronymus. Particular attention is paid to the characteristics in which their association with the patron can be ...identified. The research is set in two steps. The first refers to the identification and classification of the common characteristics of the churches in question, the second to their confrontation with the architectural archetypal matrix of the sacred, as their unique dimension. The comparison shows the richness of architectural archetypal elements in these, at first glance, modest architectures. The goal is to show the often overlooked richness of noble simplicity.
Problemski okvir prispevka so prostorske podobe v svetopisemskih pripovedih o stvarjenju. V analizi je bilo obravnavano besedilo razčlenjeno v tri module: modul, ki vsebuje duhovniški zapis o ...stvarjenju, sledi modul s starejšim jahvističnim poročilom, v zadnjega pa je vključena pripoved o vesoljnem potopu. Analiza je potrdila bogastvo prostorskih podob, ki besedilu niso zgolj okras, marveč so pogosto uporabljene kot nosilci vsebin, v katerih se kaže dramatičnost premen v odnosu med človekom in transcendenco. Primerjava ugotovljenih prostorskih podob z arhitekturno arhetipsko matrico sakralnega je potrdila prisotnost nekaterih arhitekturnih arhetipskih prvin. Te razkrivajo nova obzorja razumevanja istovetnosti krščanskega sakralnega prostora pa tudi sakralnega prostora drugih »religij knjige«.
Autori ukratko predstavljaju slovensko iskustvo arhitektonskog ostvarenja u crkvenom graditeljstvu. Posebno se naglašavaju plodno razdoblje baroka te utjecaje germanskog, romanskog i slavenskog ...kruga. Osobit doprinos umjetničkoj razini crkvenog graditeljstva dao je Jože Plečnik i njegovi učenici.
PDF
