The article aims at presenting the methods of detection of Slovenian neologisms, used in the making of the Growing Dictionary of the Slovenian Language, accessible at the Fran portal ...<https://fran.si/>, which integrates various dictionaries into a single whole, form 2014 onwards. In the first year of compiling and for the following few years, the main source of the candidates was corpus Gigafida 1.0, built in 2013. Due to the corpus not being updated regularly (and unavailability of other appropriate sources), users’ suggestions have taken over the main role. Users submit suggestions directly on the Fran portal. The corpus Gigafida and other (Janes, SlWaC) are still used for checking users’ suggestions. Due to a high number of such suggestions and a growing demand for new lexical descriptions, their importance cannot be overlooked. The neologisms collected in the dictionary exhibit a number of characteristics, a brief overview of which is provided at the end of the study.
Zaporednost dejanj je vidsko in širše aspektualno (tako npr. v angleščini v zvezi z rabo simple in omejitvijo rabe progressive oblik) pomemben jezikovni pojav. Pri zaporednosti dejanj ta v nizu ...omejujejo ena drugo, s čimer nastaja zaprti interval, v katerem prostora za potekanje, trajanje dejanja načeloma ni; izjemo predstavlja zlasti zadnje dejanje v nizu, ki poteka v polodprtem intervalu. Tako ni presenečenje, da v nizu zaporednih dejanj prevladuje raba dovršnika (DV) – analiza korpusov Gigafida, Kres in ssj500k za sodobno stanje kaže, da v nizu treh dejanj, ki ga začenja DV, delež permutacij, kjer DV stoji na vsaj dveh mestih, dosega 85 % (na vseh mestih okoli 69 %). V korpusu IMP (16.–19. stoletje) ta delež znaša 77 % (na vseh mestih okoli 59 %).
Od 29. do 30. septembra 2014 je v hotelu Kompas na Bledu potekalo srečanje ENeL COST. V vlogi lokalnega organizatorja je učinkovito nastopala Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Oba dneva je ...zaznamovalo sončno in čez dan precej toplo vreme, ki je bilo lepše kot marsikdaj poleti in je zlasti na udeležence iz tujine zelo verjetno napravilo dober vtis (kar s turističnega vidika poleg same izbire kraja ni nepomembno). Nastopilo je štirinajst predavateljev iz več evropskih držav. Predstavitve oz. predavanja so vsak dan potekali od 9:00 do 17:00 s krajšim premorom za kavo in prigrizek ter daljšim za kosilo. Udeležba na srečanju je bila brezplačna. Delovni jezik srečanja je bila le angleščina. Prvi dan srečanja so bile osrednje teme retrodigitalizacija obstoječih starejših zlasti slovarskih priročnikov in starejših besedil, njihovo usklajeno povezovanje, delno tudi izdelava korpusnih virov na njihovi podlagi (npr. za slovenščino v okviru projekta IMP).1
V prispevku predstavljamo pojem vidsko razmerje, ki razširja pojem vidskega para v smeri odstopa od zahteve po absolutni pomenski izenačenosti členov takšnega razmerja. Namesto takšne zahteve se ...predvideva velika pomenska zbližanost členov, pri kateri se pomenska razlika – pod pomensko razliko med glagolskima leksemoma razumemo razliko v vseh pomenskih sestavinah razen kategorialnih (NDV : DV); razliko v slednjih imenujemo kategorialna vidska razlika – bliža nič (→ 0), kategorialna vidska pa izstopa. Tak pristop predvideva analizo glagolskih leksemov na pomenski ravni. Ker pri podrobni pomenski analizi ne moremo povsem izključiti možnosti odkritja posameznih besedilnih uresničitev, ki (zlasti vezljivostno) le nekoliko odstopajo od okvirno določenega pomena in lahko niti niso dovolj pogoste, da bi bile uslovarjene, je v odnosu med pomeni glagolov, ki vstopajo v vidsko razmerje, manj tvegano govoriti o bližanju pomenske razlike 0 kot pa o absolutni pomenski izenačenosti. Pri tem je izstopajoča razlika kategorialna vidska. Omenjeni pogled razrešuje tudi vprašanje, ki se veže na glagolsko besedotvorje: ali je poleg izpeljave (npr. pripraviti : pripravljati), za katero je značilna vidotvorna vloga, o izstopanju vidotvorne vloge kdaj mogoče govoriti tudi ob sestavljanju (npr. pisati : napisati), ki je primarno pomenotvorno? Če da, pri katerih predponskih obrazilih in v kolikšni meri? Ali obstajajo tudi pomensko prazna predponska obrazila (t. i. preverbes vides) s primarno oz. zgolj vidotvorno vlogo? Za slovenščino odgovore ponuja ročna analiza glagolskih iztočnic v drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2). Na njeni osnovi uvajamo pojem vidskorazmerni potencial glagolskih predponskih obrazil.
The paper presents the concept of aspectual correlation, which extends the concept of aspectual pair by refraining from the requirement of absolute semantic uniformity between verbal lexemes entering ...such a relationship. Instead, a high semantic closeness is demanded with semantic difference approaching zero (→ 0), while the grammatical (aspectual) difference stands out. Such an approach is tied to an analysis of verbal lexemes on the semantic level. Detailed semantic analysis can not completely rule out the possibility of discovering individual textual realizations departing (especially in valency) only slightly from the meaning they belong to and possibly not being frequent enough to be noted in dictionaries, therefore, describing the relationship between verbal lexemes entering aspectual correlation, it is safer to speak of semantic difference approaching zero than of full semantic uniformity, while the grammatical (aspectual) difference stands out. The proposed view also addresses the question related to verbal word formation: is it possible for the aspectual, and not the semantic, difference to be the prominent one not only at verbal derivation by suffixation (e. g. pripraviti : pripravljati), but at verbal derivation by prefixation (e. g. pisati : napisati), which primarily serves as means of forming new meanings, as well? If this is true, which prefixes apply and to what extent? Do semantically primarily or even completely empty prefixes (preverbes vides) exist? As far as Slovene is concerned, the answers are provided by manual analysis of verbal entries in the second, updated and partially renewed edition of the Dictionary of the Slovenian Literary Language (SSKJ2 ). On this basis the concept of aspectual-correlation potential of the individual verbal prefixes is introduced.
PDF
