Uvodnik Lah, Meta
Vestnik za tuje jezike,
12/2011, Letnik:
3, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Spoštovani bralci, pred vami je tretja dvojna številka Vestnika za tuje jezike. Tudi letos smo prejeli nekoliko manj prispevkov s področja jezikoslovja in književnosti, precej več pa s področja ...didaktike tujih jezikov. Veseli nas, da so avtorji člankov tako raziskovalci s slovenskih in tujih univerz kot tudi učitelji praktiki in doktorandi. Med drugimi objavljamo tudi članka, nastala na podlagi dveh kakovostnih diplomskih nalog.Opazili boste, da ima revija od te številke naprej mednarodni uredniški odbor. Uredniki se trudimo za čimbolj pester in kakovosten nabor člankov, Vam, dragi bralci, pa želimo prijetno in koristno branje.
Namen pričujočega članka je razmislek o rabi avtentičnih besedil pri pouku franco ščine kot tujega jezika. Avtorica izhaja iz analize besedil v štirih učbeniških kompletih (Le nouveau sans ...fronti`eres, Panorama, Campus in Rond point), ki so se ali se še uporabljajo pri pouku francoščine kot tujega jezika. Najprej poda definicije avtentičnosti in pregled uporabe avtentičnih gradiv skozi zgodovino. Pri pregledu besedil v korpusu besedila razdeli na avtentična, prirejena, navidezno avtentična in besedila, pri katerih o avtentičnosti ni mogoče sklepati. Analizo avtentičnosti opravi tudi v povezavi z analizo tipov besedil (po Adamu). Izhaja iz dveh predpostavk; predvideva, da bodo avtentična besedila prisotna v vseh analiziranih učbenikih in da bo, glede na dostopnost gradiv, njihovo število večje v novejših učbenikih. Nobena od obeh hipotez ni potrjena; avtentična besedila so prisotna v prvih treh kompletih, ne pa tudi v najnovejšem; njihovo število pa je največje prav v najstarejšem učbeniškem kompletu, Le nouveau sans fronti`eres. Glede na dostopnost avtentičnih predlog vseh vrst je rezultat analize presenetljiv. Po avtoričinem mnenju bi v učbenike veljalo vključiti več avtentičnih besedil in z njimi bolj osmisliti pouk tujega jezika.
Uvodnik Lah, Meta
Vestnik za tuje jezike,
12/2010, Letnik:
2, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Spoštovani bralci, Vestnik za tuje jezike je spet pred Vami, tokrat v precej obsežnejši izdaji kot lani. Dejstvo, da smo prejeli več prispevkov, uredništvo zelo veseli, saj dokazuje, da se Vestnik ...kljub premoru v izhajanju ni izgubil in je v slovenskem prostoru še vedno potreben.V tokratni številki boste lahko prebrali prispevke z vseh treh področij; jezikoslovja, književnosti in didaktike tujih jezikov. Književnost je tokrat manj za stopana, veliko člankov pa smo prejeli s področja jezikoslovja in didaktike tujih jezikov.Veselita nas prispevka kolegic iz Zagreba, Dunje Pavličević Franić, Katarine Aladrović Slovaček in Daniele Ćurko, posebej pa pozdravljamo tudi prispevke doktorandke Lee Piškur in treh doktorandk prve generacije bolonjskega programa Didaktika tujih jezikov, Karmen Goršak, Darje Premrl in Andreje Retelj, ki so prispevke napisale s pomočjo dr. Karmen Pižorn.Še naprej Vas vabimo k pošiljanju prispevkov za revijo. Prosim, bodite pozorni, rok za oddajo prispevkov je 30. junij 2011. Želimo Vam prijetno in koristno branje.
Uvodnik Lah, Meta
Vestnik za tuje jezike,
12/2009, Letnik:
1, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Po dvoletnem premoru in nekaj težavah, povezanih s financiranjem, je Vestnik za tuje jezike zdaj spet pred Vami; tokrat v nekoliko skromnejšem obsegu kot ponavadi. Z revijo imamo ambicioznejše ...načrte, ki jih bomo lahko uresničili le z avtorji kakovostnih prispevkov in ob podpori bralcev in naročnikov.Pred nekaj tedni sem ob pospravljanju polic v kabinetu naletela na izdajo Vestnika iz leta 1963. Prav ganljivo je bilo listati revijo, ki je izšla v letu, ko sem se rodila. Ciklostirana izdaja na skromnem papirju je že prinašala zanimive prispevke avtorjev, katerih večino poznam le po imenu, so pa bili med tistimi, ki so v slovenskem prostoru orali ledino na naših področjih. Zaradi njih in zaradi vseh ostalih, ki so vsa leta vztrajali, se mi zdi še toliko bolj potrebno, da revija obstane.Imen tistih, ki so v več kot štiridesetih letih izhajanja Vestnika pri njegovem nastajanju sodelovali, je veliko. Vsem njim gre velika zahvala. Posebej pa je treba omeniti mag. Nika Hudeljo, ki je v zadnjih letih vztrajno, natančno in potrpežljivo urejal revijo.S kolegom Gregorjem Perkom in člani uredniškega odbora upamo, da se čez leto dni spet beremo.
PDF
