S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon ...predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
Poleti leta 1998 so pri urejanju parkirišča na Jelenovem klancu v Kranju izvedli zaščitna izkopavanja. V naravni niši pod konglomeratno steno so naleteli na depo, ki ga sestavlja več kot 400 ...bronastih predmetov – orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti ter železova žlindra in železova ruda. Predmeti v depoju so iz obdobja med 10. in 8. st. pr. n. št., ko so bili verjetno tudi odloženi. Kemična sestava predmetov, predvsem uhatih sekir, v leguri izkazuje razmeroma velike deleže svinca in v nekaj primerih tudi železa. V bližini depoja so v naselbinskih plasteh odkrili številne sočasne keramične najdbe in bronasti igli, nedaleč stran pa je bil tudi sočasen skeletni grob novorojenčka.
Grobišča pri Humku v Dobovi Tina Berden; Primož Pavlin
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V članku so predstavljeni rezultati zaščitnih izkopavanj na zemljišču Antona Humka v Dobovi, kjer so leta 1981 naleteli na 34 grobov. Sodijo v pozno bronasto dobo, rimsko dobo in zgodnji srednji vek. ...Iz teh obdobij so v bližini znana še druga najdišča, ki kažejo, da je bilo območje Brežiških vrat gosto poseljeno.
Sondažna izkopavanja na Gradcu pri Blečjem Vrhu so razkrila, da je bila vzpetina poseljena v več prazgodovinskih obdobjih. Najstarejše najdbe so ali s konca mlajše kamene dobe ali iz bakrene dobe, ko ...je bilo naselje verjetno prvič utrjeno s kamnitim obzidjem. V času horizonta certoških fibul je na ruševinah prvega obzidja zraslo novo obzidje. Debele plasti z železovo žlindro pričajo, da je bil Gradec v tem času pomembno železarsko središče. Nato življenje na Gradcu za nekaj časa zamre. Ponovno je bil obljuden v starejšem delu poznega latena (stopnja Mokronog IIIa). Tudi takrat je bil gospodarski temelj predelava železove rude. Številni odlomki finega posodja in amfora za vino govorijo za relativno blagostanje poznolatenskih prebivalcev Gradca.
Leta 1987 so severozahodno od Žadovinka pri Krškem naleteli na žgane grobove. Med zaščitnimi izkopavanji je bilo odkritih 25 grobov, v katerih so bili najdeni igla tipa Sirolo, tordirana ovratnica s ...koničastima koncema, lasni obročki s prepletom in psevdoprepletom, amfore, posoda z luknjo v ostenju, skodelici s presegajočim ročajem in vretence. Raziskana površina je del večjega poznobronastodobnega grobišča, katerega obseg ni ugotovljen. Najbližje primerjave za izkopane grobove najdemo na bližnjem grobišču na Gomilicah pri Dobovi. V zadnjih letih so bila v okolici zaznana tudi naselja, tako je na območju naravnega prehoda pri Brežiških vratih iz časa pozne bronaste dobe znanih kar šest grobišč in štiri naselja dobovske skupine.
Regionalni muzej v Doboju hrani z ledine Krčevina iz Paležnice Donje depo 64 bronastih predmetov v skupni teži 7115 g. Sestavljajo ga napadalno orožje (sulična ost, bodalo, sekira), orodje (srpi) in ...odlomki ingotov, med katerimi izstopa robni del ingota oxhide. S svojo sestavo se depo navezuje na panonsko-karpatski žarnogrobiščnodobni delavniški krog, časovno pa se uvršča v stopnjo Ha A1 oz. v drugo stopnjo žarnogrobiščnodobnih depojev Bosne in Hercegovine po kronologiji Petra Königa.
Konec šestdesetih let minulega stoletja so bili na severnem obrobju Trbovelj pri gradnji stanovanjske soseske Volkova Loka naključno odkriti bronasti predmeti, ki jih je mogoče opredeliti kot manjši ...depo mešane sestave. Sestavljajo ga fragmentirani vrbovolistna sulična ost, meč tipa Arco in dva jezičastoročajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meča. Na podlagi tipološko-kronološke analize predmetov je depo uvrščen v horizont II slovenskih depojev oz. v stopnjo Ha A1.
V letih 1997 in 1998 sta bila na Gobavici odkrita dva depoja mešane sestave. Vsebujeta v glavnem odlomke bronastodobnih sekir, med katerimi prevladujejo uhate. Poleg sekir so v obeh depojih še ...odlomki obročastega nakita in fibul. Sekire iz depojev so datirane v čas med 10. in 8. st. pr. n. št., obročasti nakit in fibule pa v halštatsko obdobje, delno celo v mladohalštatski čas, kamor datiramo zaključek odlaganja v depoja. Glede na primerjave sta depoja z Gobavice nad Mengšem primerljiva z depoji Šempeter, Gradišče nad Gornjo Košano, Kranj in Dragomelj II.
PDF
