Brez dvoma je bil prof. dr. Darko Radinja eden tistih univerzitetnih profesorjev, ki se je zaradi izjemnih pedagoških, znanstveno-raziskovalnih dosežkov in občečloveških vrlin neizbrisno zapisal med ...vodilne, inovativne ustvarjalce snovanja, širjenja in poglabljanja mnogoterih vsebinskih polj slovenske geografije. Za številne slovenske geografinje in geografe pa se je prof. Radinja osebnostno čvrsto zapisal tudi med najbolj odgovorne, tankočutne, a hkrati strokovno, znanstveno zahtevne učitelje in mentorje enciklopedičnega ter celostnega geografskega in interdisciplinarnega horizonta. Celotno njegovo geografsko utirjeno življenjsko pot kodno označuje naravnost pedantna skrb, prizadevanje za jasno in vsebinsko geografsko terminološko, pedagoško in znanstveno neoporečno sporočilno poslanstvo.
Prispevek obravnava geografske vidike sonaravnega razvoja in samooskrbe Slovenije. Človeštvo je zaradi rasti svetovnega prebivalstva in gospodarstva preseglo nosilnost planeta, zato je nujna ...temeljita sprememba razmerja med človekom in okoljem. Slovenija razpolaga s ključnimi razvojno-varovalnimi geografskimi potenciali za prehod v sonaravni razvoj, sonaravno prenovo gospodarstva in varno stopnjo prehranske ter energetske stopnje samooskrbe.
Spremembe v vrednostnih sistemih, načela okoljske etike, se morajo udejaniti v materialnem življenju družbe in posameznika ter vplivati tudi na razumevanje in vrednotenje geografskega okolja. ...Potreben je premik od pretežno antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, ki ni (več) zgolj arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen.
Globalna razsežnost okoljskih problemov je v veliki meri posledica visoko entropijskega modela svetovnega gospodarstva, ki ustvarja prihodke tudi na račun prekomernih pritiskov na okolje. Kot ...razvojna alternativa se kaže model trajnostno sonaravnega razvoja, ki svetovno gospodarstvo obravnava (zgolj) kot eno od sestavin planetarnega ekosistema. Tudi slovensko gospodarstvo, ki prekomerno troši surovine in energijo, se bo moralo prilagaditi omejitvam okolja.
Spremembe v vrednostnih sistemih, načela okoljske etike, se morajo udejaniti v materialnem življenju družbe in posameznika ter vplivati tudi na razumevanje in vrednotenje geografskega okolja. ...Potreben je premik od pretežno antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, ki ni (več) zgolj arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen.
Obseg in intenzivnost različnih oblik degradacije geografskega okolja in njegovih sestavin podčrtuje potrebo po gospodarskemu razvoju, ki bo upošteval značilnosti okolja. Za povečevanje okoljske ...sestavine človekove blaginje ne zadošča zgolj pasivno zasnovano varstvo geografskega okolja. Geografija sonaravnega razvoja kot raziskovalno polje in učni predmet poudarja pomen pokrajinskim potezam in procesom čim bolj prilagojenega, sonaravnega vzorca poselitve, gospodarstva, infrastrukture in pokrajinske rabe.
V Mestni občini Ljubljana (MOL) je varstvo okolja eno izmed treh temeljnih (gospodarsko in socialno polje), a neenakovredno obravnavanih polj sonaravnega, trajnostnega mestnega razvoja. Čeprav se ...Ljubljana med evropskimi mesti podobne velikosti ne uvršča med najbolj degradirana urbana območja, predstavljajo okoljski problemi zaradi številnih posledic na kakovost bivanja in izčrpavanje naravnih virov, ogrožanja narave, enega od ključnih problemov. Zaščita talne vode Ljubljanskega polja, umiritev suburbanizacijskih procesov in cestnega prometa ter prostorski razvoj v okviruomejitev okolja so temeljni sonaravni prostorski izzivi mestnih politik Ljubljane in MOL.
Brez dvoma je bil prof. dr. Darko Radinja eden tistih univerzitetnih profesorjev, ki se je zaradi izjemnih pedagoških, znanstveno-raziskovalnih dosežkov in občečloveških vrlin neizbrisno zapisal med ...vodilne, inovativne ustvarjalce snovanja, širjenja in poglabljanja mnogoterih vsebinskih polj slovenske geografije. Za številne slovenske geografinje in geografe pa se je prof. Radinja osebnostno čvrsto zapisal tudi med najbolj odgovorne, tankočutne, a hkrati strokovno, znanstveno zahtevne učitelje in mentorje enciklopedičnega ter celostnega geografskega in interdisciplinarnega horizonta. Celotno njegovo geografsko utirjeno življenjsko pot kodno označuje naravnost pedantna skrb, prizadevanje za jasno in vsebinsko geografsko terminološko, pedagoško in znanstveno neoporečno sporočilno poslanstvo.
Teoretične geografske smernice na področju okoljske geografije v Sloveniji sta v prvi polovici 70. let 20. st. zasnovala S. Ilešič in D. Radinja. V drugi polovici 70. let in v 80. letih so sodelavci ...Oddelka izdelali številne kompleksno in regionalnogeografsko usmerjene raziskave o antropogeni preobrazbi Slovenije, njenih pokrajin in pokrajinotvornih sestavin. Kasneje se je raziskovalno polje okoljske geografije razširilo delno tudi v smeri geografske prognoze. V prihodnje naj bi sodelavci Oddelka okoljsko raziskovalno delo usmerili na področji ekološke geografije (s humano ekologijo) in geografije sonaravnega razvoja (z geografijo okoljskih virov).
PDF
