This collective paper on radicalization and violent extremism part of the 'Philosophy of education in a new key' initiative by Educational Philosophy and Theory brings together some of the leading ...contemporary scholars writing on the most pressing epistemological, ethical, political and educational issues facing post-9/11 scholarship on radicalization and violent extremism. Its overall aim is to move beyond the 'conventional wisdom' associated with this area of scholarly research best represented by its many slogans, metaphors and other thought-terminating clichés. By providing conceptual lenses on issues previously compartmentalized primarily or even exclusively in security and intelligence studies or at the fringes of scholarly interest, radicalization and violent extremism turn out to be much more complex than 'radicalization studies' has been eager to acknowledge.
Slogans in education are designed to promote educational goals. One of the finest remarkable examples in Slovenian history demonstrates that political slogans can sometimes cover a whole range of ...social areas and operate as a central ideologeme, through which a very specific political and educational ambition was promoted in an otherwise inarticulate way. The concept of relaxedness (in Slovenian sproščenost), taken from the philosophy of Martin Heidegger and his notion of Die Gelassenheit (releasement), after the victory of the right-wing SDS (Slovenian Democratic Party) party in 2004 is perhaps one of the best illustrations in Slovenian politics of how an ideology, in this case a philosophically inspired one, operated already through the slogan and, above all, through its semantically ambiguous and undefined content. The sproščenost of the Slovenian school, as it was named, became a motto for political change within the educational system as well, where the very essence of it manifested through complete vagueness or, in other words, openness to meaning. In line with the uncommon slogan ‘Za sproščeno Slovenijo’ (‘For a relaxed Slovenia’) the SDS, as the leading opposition party in Slovenian history, not only won the elections for the first time, but also tried to completely transform the social and political space in the country. The Slovenian example shows how a unique political slogan can occupy the whole social field, including education, with its effects, thus creating a specific political and at the same time educational moment in its social action.
Članek analizira nekatere konkretne primere posebnega tipa seksističnega diskurza v slovenskem medijskem in javnem prostoru, ki sega onstran sicer njegovih dominantnih in pričakovanih tematizacij, ...povezanih z oglaševanjem ali zakoreninjenimi stereotipi o spolnih vlogah ali diskriminaciji. Analiza nekaterih javnih objav dr. Boštjana M. Zupančiča in njenih medijskih (re)prezentacij pokaže, da je opisani tip diskurza večkrat skrit za psevdoznanstveno in psevdopsihoanalitično legitimnost, kjer se še zlasti pogosto opira na spoznanja Sigmunda Freuda, Carla Gustava Junga in nekaterih drugih psiholoških klasikov. Zato ga v prispevku označujem za psevdoznanstveni seksizem in z njim opišem v sebi kompleksen korpus mizoginih in seksističnih prepričanj, besed in dejanj, v katerih je oseba, običajno ženskega spola, s pomočjo sklicevanja na sumljive in neutemeljene znanstvene izsledke obravnavana zaničujoče in diskriminatorno na način, da ji je odrekana mentalna in kognitivna zmožnost, s katero je okronan moški spol, njena enakopravna vloga v družbi ali na primer na poklicnem področju. Kot takšen lahko tak tip seksizma pod krinko znanstveno sofisticirane utemeljenosti, sploh v kombinaciji z medijsko promocijo, tem bolj nevarno legitimira vse, kar mu sicer očitamo: široko spolno diskriminacijo in neenakost, oprto na številne predsodke.
ABSTRACT IN SLOVENE: V prispevku poskusam redefinirati osrednje vprasanje o bistvu intelektualca, kaj in kdo tocno je po svoji definiciji, nato pa se sprasujem, kaj ali kdo je v slovenskem druzbenem ...prostoru. Razvijam svojo tipologijo stirih razmeroma heterogenih vrst intelektualca (izobrazbeni, znanstveni, progresivni in humanisticni) in znotraj ponujene taksonomije dodatno opozarjam na spregledano druzbeno vlogo intelektualca kot dejavnega drzavljana. Ugotavljam, da so naloge intelektualcev tudi zagotavljanje in skrb za javno rabo uma in skrb za deliberacijo o ciljih skupnega zivljenja, ravnanje v dobro vseh in dajanje zgleda v druzbi s svojo privrzenostjo racionalnosti. Na koncu zakljucim, da je intelektualec nekdo, ki bistveno sodeluje v postopkih sprejemanja skupnih odlocitev, opozarja na napake in prehitre sklepe, predsodke in pravice, sovrazni govor in diskriminatorne obravnave, s cimer afirmiram predvsem tip progresivnega in humanisticnega intelektualca. // ABSTRACT IN ENGLISH: The author tries to redefine the core issue of intellectual's essence: what and who exactly is `the intellectual' by definition? Who are, very much concretely, intellectuals in the Slovenian social landscape? He develops a typology of four relatively heterogeneous types of intellectuals (educational, scientific, progressive and humanist), paying further attention to the ignored social role of the intellectual as an active citizen. He stresses that intellectuals have to be concerned with the public use of reason, deliberation on the goals of collective life, and the welfare of others. The intellectuals should hold up in society as an example of adherence to rationality. The author concludes that the intellectual as an active citizen is significantly involved in the procedures of collective decision making, drawing attention to errors and premature conclusions, prejudices and rights, hate speech and discriminatory treatment, which primarily affirm a progressive and humanist intellectual. Reprinted by permission of European Institute for Communication and Culture
V prispevku poskušam redefinirati osrednje vprašanje o bistvu intelektualca, kaj in kdo točno je po svoji definiciji, nato pa se sprašujem, kaj ali kdo je v slovenskem družbenem prostoru. Razvijam ...svojo tipologijo štirih razmeroma heterogenih vrst intelektualca (izobrazbeni, znanstveni, progresivni in humanistični) in znotraj ponujene taksonomije dodatno opozarjam na spregledano družbeno vlogo intelektualca kot dejavnega državljana. Ugotavljam, da so naloge intelektualcev tudi zagotavljanje in skrb za javno rabo uma in skrb za deliberacijo o ciljih skupnega življenja, ravnanje v dobro vseh in dajanje zgleda v družbi s svojo privrženostjo racionalnosti. Na koncu zaključim, da je intelektualec nekdo, ki bistveno sodeluje v postopkih sprejemanja skupnih odločitev, opozarja na napake in prehitre sklepe, predsodke in pravice, sovražni govor in diskriminatorne obravnave, s čimer afirmiram predvsem tip progresivnega in humanističnega intelektualca.
Tako zgodovinsko kakor tudi konceptualno je svoboda izražanja ena izmed osnovnih državljanskih svoboščin, ki jo povezujemo s sodobnim pojmovanjem državljanstva, kakor tudi eno najpomembnejših načel ...demokratične družbe. Članek identificira različne funkcije, ki jih povezujemo s svobodo izražanja, in predstavi z njo povezane osnovne interese. Sledi analiza omejitev oz. mej svobode izražanja in s tem povezana problematika sovražnega govora ter predstavitev nekaterih razsežnosti pravne podlage obravnave sovražnega govora. Razprava se ukvarja z vprašanjem, zakaj sovražni govor predstavlja mejo svobodi izražanja, nato pa je predstavljen predlog uporabe konceptualne analize pri prepoznavanju in definiranju sovražnega govora. V sklepnem delu so predstavljeni nekateri temeljnih ugovorov zoper svobodo izražanja in sovražni govor.
Both historically and conceptually, freedom of expression is one of the basic civil liberties associated with the rights-based conception of citizenship and also one of the most important principles ...of a democratic society. The paper identifies both traditional and contemporary functions associated with freedom of expression and presents the basic interests associated with it. This is followed by an analysis of the limits of freedom of expression and the related issue of hate speech, along with a presentation of certain dimensions of the legal basis of hate speech. We then discuss why hate speech represents the limits of freedom of expression and present a proposal for the use of conceptual analysis in the identification and definition of hate speech. The final section of the paper presents some fundamental objections to both freedom of expression and hate speech.