Oblikovalec celostne podobe “Čebela100_ČK” Borut Bončina je hkrati avtor priložnostne kuverte (ovitka) prvega dne (OPD), priložnostne razglednice – maksimum karte (MK), priložnostnega poštnega žiga ...(PPŽ, 2393 Črna na Koroškem, 3. 9. 2014) in osebne poštne znamke (OPZ, vrednost B, vodoravne postavitve, zlato-rumena obroba).Natiskanih je bilo 250 kosov OPD, 25o MK in 23 pol oz. 460 OPZ.Pripravljena je bila celovita serija za počastitev 100-letnic čebelarskih društev v Mežici, na Prevaljah in na Ravnah na Koroškem, a ni bila izvedena.Na sliki opremljena varianta pisne strani razglednice.
Čebelarski terminološki slovar je razlagalni, prevajalni, informativno-normativni slovar, ki vsebuje 3087 strokovno pojasnjenih čebelarskih izrazov. Pisan je po sodobnih slovaropisnih načelih. K ...slovaropisnim razlagam so dodani angleški in nemški ustrezniki in za nekatera področja tudi latinski, ki so zbrani v obrnjenem angleško-, nemško- in latinsko-slovenskem delu. Dodan je leksikon znanih slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakov. Nekatere slovarske sestavke ponazarjajo ilustracije in fotografije. Leta 2008 objavljena spletna izdaja (ISBN 978-961-254-126-2) sledi knjižni. Podpira jo zmogljiv iskalnik Neva.
Extended description:
Brdo pri Lukovici: čebelarski turizem, izjava Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Tomaž KOKALJ, Čebelarstvo Kokalj, dolina Kokre, Franc ŠIVIC, predsednik ...komisije za čebelarski turizem, Mirena SMRKOLJ, Turistična agencija Panoramic Travel, muzej, čebelarski izdelki, panjske končnice, vozovi, kozolci, med, čebelnjak.
Extended description:
Brdo pri Lukovici: čebelarski turizem, izjava Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Tomaž KOKALJ, Čebelarstvo Kokalj, dolina Kokre, Franc ŠIVIC, predsednik komisije za čebelarski turizem, Mirena SMRKOLJ, Turistična agencija Panoramic Travel, muzej, čebelarski izdelki, panjske končnice, vozovi, kozolci, med, čebelnjak.
Brdo pri Lukovici: Apiary tourism in Brdo pri Lukovici.
Original language summary:
Brdo pri Lukovici: čebelarski turizem v Brdu pri Lukovici.
Extended description:
Ljubljana: 125 let zveze čebelarjev: znak, slovesnost, prapori, govor Lojze Peterle, predsednik čebelarske zveze, izroča priznanja,
izjave Alojz Bukovšek, Janez Poklukar, ...Kmetijski inštitut Slovenije, Lojze Peterle, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, čebelnjak v snegu, polti, čebelarsko delo, točenje medu, rezanje voska, čebelice, siva kranjska čebela.
Information:
Ljubljana: the 125th anniversary of the Bee-keepers Association; a ceremony and bee-keepers at work.
Original language summary:
Ljubljana: 125 let zveze čebelarjev; slovesnost in delo čebelarja.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Nov pomor čebel, mrtve čebele, čebelnjak. Izjava Viktor Cvetlin, čebelar, čebela na dlani - bližnji posnetek, izjava Stanislav Matjaž - čebelar, mrtve čebele, izjave Janko Božič, Biotehnična fakulteta, Iztok Jarc, kmetijski minister.
A new bee plague followed by a massive decline in the number of bees has occurred in Domžale. A statement by Viktor Cvetlin, beekeeper, close-up of a bee and statements by Stanislav Matjaž, beekeeper. Janko Božič from the Biotechnical Faculty and Iztok Jarc, Minister of Agriculture.
Information:
Bee Plague in Slovenia in Vir pri Domžalah.
Original language summary:
Množični pomori čebel v Sloveniji v Viru pri Domžalah.
Extended description:
Posnetki: sadovnjak, plantažni nasadi breskev v Šempetru pri Gorici in na Biljenskih gričih, cvetoče breskve, čebela na cvetovih, panj, brenčanje, čebelarski obrat, Gorica, ...delavec obrata pri panjih, dimljenje, čebele na satju, Čebelarski kombinat Agromed, izjava inženirja Jože Babnik. Zunanjost stavbe obrata grad Podsmreka pri Višnji Gori - središče sodobnega čebelarstva, zloženi panji, proizvodnja AŽ (Anton Žnidaršič panj) panjev. Koluti voska, tekoči vosek, zajemanje z vedrom, proizvodnja satovja, proizvodnja medene pogače, vlivanje v kalupe.
Goriška je vsa v cvetju. Prišla je zapoznela, vendar mnogo obetajoča pomlad. Posebno dobro kažejo plantažni nasadi breskev v Šempetru pri Gorici ter nasadi na Biljenskih gričih. Pomlad je razživela čebelje panje, zakaj samo čebele lahko cvetno oplodijo sadno drevje. Poglejte jih! Svojo nalogo prav pridno opravljajo. Čebele so torej koristne za kmetijstvo nasploh in za sadjarstvo še posebej, ne pa samo za nabiranje medu, iskani dobrini, ki ima doma in v tujini odlično ceno.
Naša dežela slovi po svoji bogati čebelarski tradiciji. Zdaj pa imamo tudi že prvi čebelarski kombinat »Agromel«, ki ima svoje obrate širom Slovenije. Na teh obratih dosledno uvaja sodobne panje in sodobno intenzivno proizvodnjo medu, matičnega mlečka in cvetnega prahu. Tudi oskrba čebelarjev na teh obratih je drugačna od onih iz preteklosti.
Posebno pozornost posveča čebelar v teh pomladnih dneh moči čebeljih družin. Z dodatnim krmljenjem skuša pospešiti zaleganje, da bodo družine v času medenja dovolj močne in bodo lahko bogato poplačale vloženi trud. Sicer pa imamo tudi v čebelarstvu prve inženirje. Eden teh, inženir Jože Babnik, bo povedal nekaj o mestu čebelarstva v okviru sedemletnega načrta za razvoj kmetijstva.
Grad Podsmreka pri Višnji Gori je že pred stoletji slovel kot središče naprednega čebelarstva. Kombinat »Agromel« je tu lani uredil svojo osrednjo oskrbovalno bazo.
Tu imajo pripravljenih veliko število panjev, naklad in pokrovov, da bodo lahko čebelje družine hitro razmnoževali, da bodo omogočali naglo rast živalnosti čebeljih družin in veliko proizvodnjo.
Tu pa poteka tudi končna priprava panjev in naklad. Delu, ki ga pravkar opazujemo, pravijo žičenje. Delavci in delavke tu napenjajo tanko žico v satne okvirje. Na to žico pozneje položijo satnico, skoznjo pa spustijo električni tok, da se je voščena satnica lepo oprime in dobi tako boljšo oporo.
Oglejmo si še predelavo voska v satnice! V posebnem kotlu neprečiščeni čebelji vosek najprej stopijo. Voščene kolače odkupujejo, zamenjujejo ali prelivajo tudi od zasebnih čebelarjev, ki se tako oskrbujejo s kakovostnimi satnicami. Ta vosek nato sterilizirajo, potem pa ga raztopljenega odnašajo v posebni avtomatični stroj za vlivanje satnic. Lite satnice čebelam bolje ustrezajo od stiskanih, se pa občutljivejše za transport.
Ta stroj je za razmah našega čebelarstva izrednega pomena. Satnice namreč služijo za normalno obnavljanje čebeljega satja in za povečanje čebeljih družin, to vse pa so nujni ukrepi za načrtovani razmah čebelarstva in čebelne proizvodnje. Posebno dragoceni na strojih so cinkovi valji. V sredo njih se v poljubnem curku vliva staljeni vosek, ki se po vlivanju takoj strdi, saj valje stalno hladijo drobni curki vode, ki jih brizga posebna naprava. Stroj satnice tudi sam razreže in jih lepo zlaga.
Nekoliko bolj preprosto zato pa nič manj pomembno je vlivanje medenih pogač. Izdelujejo jih iz mešanice medu in sladkorja. V tujini imajo tudi za izdelavo medenih pogač sodobne avtomatske stroje. Upamo, da bo do tega tudi pri nas kmalu prišlo. Namreč medene pogače so pomembne za hitro in izdatno dohranjevanje čebeljih družin. Čebelar skuša z njimi pospešiti zalaganje in nagel porast živalnosti. To pa je ena izmed osnov sodobnega intenzivnega čebelarstva. Številne police medenih pogač pričajo, da je za nov razmah slovenskega čebelarstva resnično vse pripravljeno.
Information:
The growth of bee-keeping in the Goriško region and the intensive production of honey: orchards, bees, bee-keepers at work, work in an apicultural cooperative.
Original language summary:
Razmah čebelarstva na Goriškem in intenzivna proizvodnja medu: sadovnjaki, čebele in delo čebelarjev, delo v čebelarskem kombinatu.
Lovrenškim osnovnošolcem je bilo izhodišče za temo njihove raziskovalne naloge sodelovanje učencev šole s čebelarskim društvom. Čebelarji so že pred leti s prostovoljnim delom postavili “Čebelarski ...muzej na prostem”, kasneje pa so učencem pomagali urediti čebelarsko pot. Člani čebelarskega društva so si v šolskem letu 2007/2008 zastavili drugačno nalogo. Predvsem so se zanimali za počutje čebelarjev, ki veliko svojega časa preživijo v bližini svojih čebelnjakov. Med druženji s čebelarji so spoznali, da je delo s čebelami zahtevno. Čebelar mora neprestano skrbeti za svoje čebele. Dela se mora lotiti takrat, ko je pravi čas za to ne samo, ko se mu ljubi. Od čebel in narave se pusti neprestano “priganjati”. Zanimalo jih je: “Kaj jih pri tem tako osrečuje?”Odgovore na ta vprašanja so iskali s pomočjo ankete in pogovorov z nekaterimi čebelarji.
Extended description:
Naš kraj: Šmarjeta, panorama, cerkev, dolina, cerkev sv. Marjete, tovarna plastike, bližnji obronki z zidanicami, kraj, izjava Lojzka ILOVAR, izjava Sandi DURIČ, krajevna tabla ...- napis, ozka cesta skozi kraj, izjava Martin TOMŠIČ, polje (pomlad), osnovna šola, izjava učenka Maja BARBO, šolska kuhinja, izjava Andrej HABAZIN o šolskem delu z živalmi, govori pred šolskim čebelnjakom, kokošja družina s petelinom.
Extended description:
Naš kraj: Šmarjeta, panorama, cerkev, dolina, cerkev sv. Marjete, tovarna plastike, bližnji obronki z zidanicami, kraj, izjava Lojzka ILOVAR, izjava Sandi DURIČ, krajevna tabla - napis, ozka cesta skozi kraj, izjava Martin TOMŠIČ, polje (pomlad), osnovna šola, izjava učenka Maja BARBO, šolska kuhinja, izjava Andrej HABAZIN o šolskem delu z živalmi, govori pred šolskim čebelnjakom, kokošja družina s petelinom.
Our place: living in Šmarjeta.
Original language summary:
Naš kraj: življenje v Šmarjeti.
Extended description:
Naš kraj: Budanje na Vipavskem; cerkev, kraj tabla, napis, hiše; izjava Stojan KODALE, predsednik sveta KS o nalogah in ciljih, šola, ozke ulice, slabe poti, polje, gradnja ...ceste, izjava Irena KODALE o kulturni dejavnosti, tulipan, izjavi Anka FERJANČIČ in Ivan KOBAL, podjetnik in občinski svetnik; Budanjci - znani tudi kot "škatlarji", znani po sadju - marelica, trsničarstvo, vinska klet, sodi, čebelnjaki na kamionu, obrt, cvet, cvetoče drevje.
Our place: introducing the village of Budanje na Vipavskem.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev vasi Budanje na Vipavskem.
Extended description:
Naš kraj: Budanje na Vipavskem; cerkev, kraj tabla, napis, hiše; izjava Stojan KODALE, predsednik sveta KS o nalogah in ciljih, šola, ozke ulice, slabe poti, polje, gradnja ceste, izjava Irena KODALE o kulturni dejavnosti, tulipan, izjavi Anka FERJANČIČ in Ivan KOBAL, podjetnik in občinski svetnik; Budanjci - znani tudi kot "škatlarji", znani po sadju - marelica, trsničarstvo, vinska klet, sodi, čebelnjaki na kamionu, obrt, cvet, cvetoče drevje.
Fotograf D. Rovšek je v svojem ateljeju Ljubljani naredil fotografijo, ki jo tokrat predstavljamo. Mladoporočenca Hanika Krebelj in Ivan Bilc (1974 – 1939) oba iz Ilirske Bistrice sta se takole ...postavila pred fotografski objektiv. Fotografija je več kot uspela!Ivan Bilc je tedaj bil že uspešen trgovec in čebelar. Močno je sodeloval s svojim vrstnikom Bistričanom vele čebelarjem Antonom Žnideršičem in kmalu postal njegova desna roka. Svoj čebelnjak je imel na sončni strani stare Bistrice nasproti bistriškega gradu.Ivan Bilc se je v želji, da razširi svojo dejavnost, preselil v Dolenjske Toplice, odprl trgovino s posebnim poudarkom na čebelarski opremi in raznimi pripomočki. Anton Žnideršič ga je pridobil za čebelarske opazovalnice in redno poročanje v »Slovenskem čebelarju«. Ivan Bilc je tako vodil že tretjo opazovalnico na slovenskem, v Krški vasi. Za leto 1907 že poroča: » Rojev sem imel precej in vse velike. Gestungovci so vsi rojili, nekaj mladcev tehta že nad 33 kg. Izvrstno leto! A. Žnideršič še dodaja, da so tudi panji na bistriškem polni »božjega blagoslova«! Ivan Bilc se je kasneje posvetil izdelavi posebnega potovalnega voza za prevoz čebel in se leta 1908 z njim udeležil velike razstave na 54. shodu avstrijskih in nemških potovalnih učiteljev v Dunajskem novem mestu. Tu je za svoj potovalni voz prejel Veliko srebrno državno medaljo. Priznanja so ga vzpodbudila in svoj potovalni voz prilagodil še AŽ panjem. S soprogo sta imela tri otroke, oba fanta je usmeril v čebelarstvo in jima tako v kriznih časih omogočil preživetje. Svetovno vojno je prebil v strelskih jarkih na Tirolskem. Spet se je poskusil s čebelarjenjem in trgovino na Dolenjskem. Negotovi časi po vojni so ga finančno izčrpali. Vrnil se je domov in odprl gostilno in znova doživel finančni polom. Anton Žnideršič mu je spet pomagal in postala sta družabnika in skupaj nadaljevala raziskovalno delo na področju čebelarstva. Na ta čas spominjajo tri Bilčeve lepe čebelarske medalje. Bilčevi soprogi Haniki in njeni sestri Pepici pa smo Bistričani hvaležni za njuno skrbno veziljsko delo pri izdelavi »sokolskega prapora« 1909. (369/vč)
