Extended description:
Sromlje na obrobju Kozjanskega: vas, stare hiše, nekatere so popolnoma zapuščene, najstarejši vaščan Stanko KOSTANJŠEK, govori o nekdanjem življenju v vasi, stara cerkev sv. ...Martina, notranjost, oltarji, kip Srca Jezusovega, kip Marije, sv. Martina, o zgodovini farne in podružnične cerkve sv. Janeza, baročni oltarji, izjava župnik Karel JOŠT, vinogradi v snegu, klet Romana MATJAŠIČA, ki toči vino iz kovinskih sodov, posušen grozd, diplome in priznanja, veliki leseni sodi, čebelar Franci PETAN o čebelarstvu, njegov čebelnjak, pobarvani panji, odprt panj, čebele na satju, čebelar vzame satnico iz panja, med v kozarcih, ovce v hlevu, jagnje, kokoš na gnezdu, stare hiše v vasi, trgovina, pošta, gasilski dom in mrliška vežica, kmečki turizem Kranjčič, ponudba domačih jedi, ribe, potica, suhe klobase, narezek, izjava lastnica, Anica KRANJČIČ, kmečki turizem, Slavica BOGOLIN, ponudba, rezbar Ivan AVŠIČ, ki izdeluje pirografijo in lesoreze, njegovi izdelki.
Sromlje: Architecture and cultural monuments from the village of Sromlje in the Kozjansko region.
Original language summary:
Sromlje: stavbna arhitektura in kulturni spomeniki Sromlja na Kozjanskem.
Extended description:
Sromlje na obrobju Kozjanskega: vas, stare hiše, nekatere so popolnoma zapuščene, najstarejši vaščan Stanko KOSTANJŠEK, govori o nekdanjem življenju v vasi, stara cerkev sv. Martina, notranjost, oltarji, kip Srca Jezusovega, kip Marije, sv. Martina, o zgodovini farne in podružnične cerkve sv. Janeza, baročni oltarji, izjava župnik Karel JOŠT, vinogradi v snegu, klet Romana MATJAŠIČA, ki toči vino iz kovinskih sodov, posušen grozd, diplome in priznanja, veliki leseni sodi, čebelar Franci PETAN o čebelarstvu, njegov čebelnjak, pobarvani panji, odprt panj, čebele na satju, čebelar vzame satnico iz panja, med v kozarcih, ovce v hlevu, jagnje, kokoš na gnezdu, stare hiše v vasi, trgovina, pošta, gasilski dom in mrliška vežica, kmečki turizem Kranjčič, ponudba domačih jedi, ribe, potica, suhe klobase, narezek, izjava lastnica, Anica KRANJČIČ, kmečki turizem, Slavica BOGOLIN, ponudba, rezbar Ivan AVŠIČ, ki izdeluje pirografijo in lesoreze, njegovi izdelki.
Extended description:
Stavča vas: panorama, reka Krka, jesenska pokrajina, napisna tabla kraja, izjava Tone LEGAN, rastje ob reki, kapelica, izjava Francka MIKLIČ, lepo urejene hiše v vasi, drva na ...kupu in v skladovnici, izjavi vaščanov Žan GOLOBIČ in Ana PEČJAK, kmečko dvorišče, otroci, izjava Boštjan KUHELJ, slaba neasfaltirana cesta, čebelnjak, repa v zabojih, kuhanje žganja, izjava Malči KLEMEN, notranjost kmečke hiše, ovce v ogradi, za pečjo Pepca LEGAN prede volno na kolovratu, plete nogavice, vodo črpajo iz starega vodnjaka.
Extended description:
Stavča vas: panorama, reka Krka, jesenska pokrajina, napisna tabla kraja, izjava Tone LEGAN, rastje ob reki, kapelica, izjava Francka MIKLIČ, lepo urejene hiše v vasi, drva na kupu in v skladovnici, izjavi vaščanov Žan GOLOBIČ in Ana PEČJAK, kmečko dvorišče, otroci, izjava Boštjan KUHELJ, slaba neasfaltirana cesta, čebelnjak, repa v zabojih, kuhanje žganja, izjava Malči KLEMEN, notranjost kmečke hiše, ovce v ogradi, za pečjo Pepca LEGAN prede volno na kolovratu, plete nogavice, vodo črpajo iz starega vodnjaka.
Our place: living in the rural village of Stavča vas in Suha krajina.
Original language summary:
Naš kraj: življenje v vasi Stavča vas v Suhi krajini.
V Gornjem kraju kot domačini pravimo staremu delu Ilirske Bistrice je živahno čebelarila marljiva skupina Bistričanov. Poleg znanega čebelarskega strokovnjaka Antona Žnideršiča, še Ivan Bilc, ...Aleksander Ličan, Emil Šajn in Milan Ličan (1901-1952). Milan Ličan se je za čebelarjenje navdušil že z osemnajstimi leti. Čeprav je sprva doživel neuspeh že s prvo nabavljeno čebeljo družino, je vztrajal. Proučil je vso dosegljivo literaturo in se resno lotil dela. Na vrtu je postavil čebelnjak za sto žnideršičevih panjev, eksperimentiral pa je tudi s kranjiči. Panje je prevažal na gozdno pašo v obrobje snežniških gozdov pa tudi v Dalmacijo, posebej na žepek. Na čebeljnih razstavah je dobival vidna priznanja: v Turinu je leta 1928 dobil prvo nagrado, že naslednje leto pa v Bolzanu zlato medaljo in diplomo. Leta 1930 je v Veroni dobil častno diplomo. Zelo ga je prizadela nesreča pri prevozu čebel na pašo, ko se je odpela prikolica s petdesetimi panji in zgrmela po prepadni strmini nad izvirom rečice Bistrice. Iz oblakov razdraženih čebel je uspel rešiti komaj 15 panjev. Za uspešno čebelarjenje so bili zaslužni tudi njegovi pomočniki Anton Slavec, Pavel Razpor in Ivan Šajn.Družina Milana Ličana je bila prava čebelarska družina. V čebelarstvo sta se vključili tako obe hčerki Ada in Milojka, še posebej pa soproga Vera, ki je po rani moževi smrti prevzela celotno delo s čebelami in kar nekaj let celo predsedovala domačemu čebelarskemu društvu.Milan Ličan je svoj med prodajal pod zaščitno znamko Miele Monte Nevoso (Snežniški med ali Med izpod Snežnika. Njegovo etiketo za med in med s področja Ilirske Bistrice je prevzelo domače Čebelarsko društvo in med pod imenom MED IZPOD SNEŽNIKA, zaščitilo.Na sliki Milan Ličan pred svojim čebelnjakom pred domačo hišo z lepim rojem v rokah. Očitno je bil s čebelami zelo domač. (150/vč)
Konrad Barle se je rodil 19. 2. 1875 v Podzemlju.Po poklicu je bil učitelj. Od leta 1899 do upokojitve 1934 je bil učitelj na osnovni šoli v Metliki, od 1920 pa tudi njen upravitelj in od 1931 ...okrajni šolski nadzornik. Skupaj z bratom Jankom sta veliko naredila za popularizacijo belokranjskih pesmi, šeg in navad. Bil je godbenik, sokol, lovec, ustanovni član belokranjskega muzejskega društva. Skrbel je za napredek kmetijstva in sadjarstva, tako da je širil znanje iz šolskega vrta, za katerega je skrbel. Poučeval je tako šolarje, kot tudi druge občane. Leta 1932 je bil med ustanovitelji Belokranjske vinske kleti v Ljubljani za pomoč pri prodoru belokranjskih vin na širše območje. Pomemben je za razvoj čebelarstva v Beli krajini; od ustanovitve društva 1898 je bil član Slovenskega čebelarskega društva. Leta 1912 je ustanovil in vodil podružnico Slovenskega čebelarskega društva v Metliki, že od 1908 pa je vodil opazovalno postajo v Metliki, ki je bila ob postavitvi ena od šestih delujočih na območju Kranjske. V Slovenskem čebelarju je objavljal poročila o delu opazovalnice. Svoje znanje je prenašal na druge belokranjske čebelarje. Prizadeval si je, da bi imela vsaka šola v njegovem okolju svoj čebelnjak. Tako je bil v času njegovega poučevanja v Metliki čebelnjak na šolskem vrtu.Umrl je 15. 7. 1951 v Metliki, pokopan je na pokopališču pri Treh farah. Spominska plošča stoji v preddverju hiše, v kateri je živel. Postavilo jo je domače Čebelarsko društvo Dr. Jože Starc Metlika ob 110-letnici svojega delovanja (2022).Vir: Slovenska biografija
Čebelarstvo ima v Bohinju zelo dolgo tradicijo. Bohinjski čebelarji še danes skrbno vzgajajo kranjsko čebelo sivko. V raziskovalni nalogi Cvetlični in gozdni med v Bohinju je predstavljeno življenje ...čebel in čebelje družine ter prva paša v Bohinju. Velik poudarek je na bohinjskem cvetličnem medu ter sestavi medu. Opisane so ušice in kaparji ter vpliv okolja na razvoj povzročiteljev gozdnega medenja. Raziskovalna naloga Cvetlični in gozdni med v Bohinju je nastala leta 2011. Avtorice raziskovalne naloge so Ines Matuc, Helena Stare in Tjaša Šeliga, učenke 9. razreda iz OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Mentorici sta učiteljici Pavlina Zorman ter Ana Berčon.
V predstavitvi raziskovalne naloge z naslovom Moč narave v čebeljih pridelkih so prikazani čebelji pridelki, vrste medu, zdravilne lastnosti medu, cvetni prah in matični mleček. V dodatku je opisana ...priprava in recepti medenih pijač. Podrobneje je opisan matični mleček, njegovo shranjevanje in lastnosti.Avtorice raziskovalne naloge in predstavitve z naslovom Moč narave v čebeljih pridelkih so Ines Matuc, Helena Stare in Tjaša Šeliga, učenke 8. a in b razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Mentorica je Pavlina Zorman. Naloga je nastala leta 2010.
Predstavitev z naslovom Cvetlični in gozdni med v Bohinju se vsebinsko nanaša na nalogo z istim naslovom. Leta 2011 je na Srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske na področju Interdisciplinarne vede ...dosegla 1. mesto. Nalogo so predstavile Tjaša Šeliga, Ines Matuc in Helena Stare iz 9. razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Mentorici raziskovalne naloge sta Pavlina Zorman in Ana Berčon.
