Poročilo o 34. evropski poletni šoli logike, jezika in informatike (European Summer School of Logic, Language and Information (ESSLLI)), ki je potekala med 31. julijem in 11. avgustom 2023 na ...Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.
Pred 30. leti, natančneje spomladi leta 1992, je bila, v okviru Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", ustanovljena Šola eksperimentalne kemije. Zaradi razvoja znanosti ...in interdisciplinarnih pristopov, je njen glavni namen približevanje kemije mladim generacijam in prikazovanje njene širše uporabe v vsakdanjem življenju. Šola eksperimentalne kemije tako ustvarja pomemben most med raziskovanjem in izobraževanjem ter aktivno prispeva k popularizaciji predmetnega področja v šolah.
Besedilo v nadaljevanju obravnava zgodnje učenje latinščine. Osredotoča se na zanj bistvene višje štiri osnovnošolske razrede, na tako imenovano predmetno stopnjo (starost učencev od 11 do 15 let, ob ...zgodnejšem vstopu v šolo od 10 do 14 let). To širša javnost slabo pozna, vse prepogosto jo dojema – naj bo večina z izkušnjo nižje klasične gimnazije ali poznejšega štiriletnega osnovnošolskega latinskega programa a priori izvzeta – kot nezanimivo oziroma, kako napačno, kot programsko manj pomembno od razredne ali srednješolske stopnje. Vsakokratna šolska oblast pa se, nasprotno, dobro zaveda pomena tega starostnega razdobja, ko se začenjajo ustvarjati zametki celostnega pogleda na svet in samega sebe, ter skuša zanj uvesti enovit, po svoji meri ukrojen šolski sistem, pri čemer je vedno znova na udaru tudi pouk klasičnih jezikov.
Delo Izazovi učenja stranoga jezika u osnovnoj školi, ki ga je uredila Yvonne Vrhovac, skupaj s sodelavkami tudi (so)avtorica prispevkov, je impresivno in poglobljeno delo, ki se nanaša na poučevanje ...in učenje tujih jezikov v hrvaških osnovnih šolah. Razdeljeno je na osem obsežnih tematskih poglavij.
Člani Oddelka za geografijo od leta 2013 delujemo v okviru Evropskega projekta vseživljenjskega izobraževanja Šola na oblaku (School on the Coud - SoC, št. projekta 543221-LLP-1-2013-1-GR-KA3-KA3NW), ...ki se bo zaključil v letu 2017. V projektu se zavzemamo za uvajanje računalništva v oblaku in drugih sodobnih poti na vseh ravneh izobraževanja. Računalništvo v oblaku je namreč dodobra spremenilo naš celoten način življenja in dela. Z njegovo pomočjo imamo dostop do digitalnih podatkov (slike, glasba, besedila, prostorski podatki itd.) kjer koli in kadar koli, kjer imamo dostop do svetovnega spleta.
V zgodnjih jutranjih urah 23. junija 2018 se je začelo potovanje v Grčijo. Tako smo se, kot nekoč lord Byron, podali v deželo, ki kot zibelka evropske kulture in misli še danes buri domišljijo ljudi. ...A preden se spustimo v pripoved o deželi Homerjevih junakov, naj povemo, da nas je pot tokrat vodila tudi skozi deželo »kjer mili ‘si’ nam na uho prihaja,« kot pravi Dante v Božanski komediji.
V času epidemije covida-19 je izkušnja pouka na daljavo proces poučevanja in učenja postavila v drugačen, do tedaj še nepreizkušen izobraževalni kontekst, znotraj katerega učenci pod vodstvom ...učiteljev avtonomno sledijo učnemu procesu. Rabo tehnologije so pred to izkušnjo pogojevali organizacijski in strukturni dejavniki, v okviru katerih so učitelji učni procesu v razredu dopolnjevali s spletno podprtim učenjem. V času t. i. kriznega poučevanja na daljavo med obdobjem epidemije, ko je bila raba tehnologije vsiljena, ni šlo za nadgradnjo že pred tem uveljavljenih praks spletno podprtega pouka, temveč za vpeljavo novih metodologij in pristopov. V prispevku se osredotočamo na pouk tujih jezikov na daljavo v srednji šoli in posebnosti, vezane na razvijanje sporazumevalnih zmožnosti na daljavo. Naslavljamo izzive, s katerimi so se učitelji soočili ob vrnitvi v učilnice in izpostavljamo prednosti, ki učiteljem omogočajo razvijanje novih dimenzij spletno podprtega pouka. Z anketo smo želeli preučiti, kako so dijaki doživljali pouk na daljavo z vidika razvijanja sporazumevalnih zmožnosti in njihove jezikovne podstati (slovnica in besedišče). Zanimalo nas je tudi, kakšne okoliščine so še vplivale na njihovo izkušnjo, kako je tovrstni pouk spodbujal njihovo samostojnost in kakšne spremembe so v učnem procesu zaznali pri sebi ter pri učiteljih. Rezultati kažejo, da je pouk tujega jezika na daljavo pri dijakih omogočal raznovrstno razvijanje sporazumevalnih spretnosti in spodbujal njihovo samostojnost, hkrati pa so se tako pri rabi tehnologije kot pri samouravnavanju učenja soočali s precejšnjimi težavami, ki v luči inovativnih pristopov poučevanja in učenja pred nas postavljajo dodatne izzive za prihodnost.
Predmet obravnave je iz nižjegimnazijskega klasičnega programa leta 1958 rojeni štiriletni osnovnošolski latinski program (ŠOLP) za učence med 11. in 15. letom, ki predstavlja s ...kulturno-civilizacijskimi vsebinami smotrno obogateno jezikovno jedro zgodnjega humanističnega programa, je zaključena celota in hkrati predpogoj za oživitev gimnazijske nadgradnje. Priložen je predlog programa, kako pomagati javnemu ŠOLP-u z dna, kamor je, do konca osemletke dovolj trdoživ in uspešen, strmoglavil – zaradi neustreznih normativov, ne pomanjkanja interesa – ob uvedbi devetletke in kjer je preživotaril njeno prvo oziroma svojo šesto dekado (2008–2018) ter se vita minima znašel na pragu sedme (2018–).
Namen raziskave je bil ugotoviti raven digitalne pismenosti in izkušnje učiteljev glasbene umetnosti v osnovnošolskem izobraževanju s poučevanjem na daljavo v obdobju pred razglasitvijo epidemije ...covid-19 in po njej. Izsledki potrjujejo dvig ravni digitalne pismenosti v navedenem obdobju in kažejo na pozitivne izkušnje z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v praksi.
PDF
